Avtor: Peter Kordiš
Človekov imunski sistem tvori protitelesa proti snovem (antigenom), ki so mu tuje in s tem ščiti telo pred številnimi škodljivimi snovmi. Včasih pa imunski sistem povsem nenevarne snovi (cvetni prah, pršice, hrano, strup čebele) zamenja za škodljive tujke in jih skuša uničiti; tej nepotrebni imunski reakciji rečemo preobčutljivost ali alergija. V telesu ponovni stik z isto snovjo (alergenom) vodi v nastanek simptomov alergije, ki se navadno pojavijo že nekaj minut po izpostavitvi kot blažja neprijetna bolezen (srbenje, kihanje, izcedek iz nosu) ter niso življenjsko ogrožajoči. Nekateri ljudje pa imajo burne odzive telesa, ki vodijo v smrtno nevarno anafilaksijo.
Snovi, ki lahko sprožijo blažjo ali hujšo alergijsko reakcijo, pridejo v telo skozi dihala (pelod, plesen, perje), skozi prebavila (sadje, jajca, začimbe, oreščki, zdravila), skozi kožo (piki žuželk, injekcije zdravil) ali po neposrednem stiku s kožo ali sluznicami (npr. lateks).
Anafilaksija je huda, življenjsko ogrožajoča reakcija, ki se lahko pojavi v sekundah ali minutah po izpostavitvi snovi, na katero je bolnik alergičen. Številni bolniki se niti ne zavedajo, da imajo alergijo, dokler ne doživijo anafilaksije. V tem primeru preobčutljivosti ob stiku z alergenom za razliko od blažjih alergijskih bolezni sledi buren sistemski odziv telesa. Večja verjetnost za pojav anafilaksije obstaja pri tistih, ki so jo že doživeli ali imajo anafilaksijo v družini, pri bolnikih z astmo pa je potek lahko hujši kot pri drugih.
Anafilaksija zahteva urgentno ukrepanje in obisk nujne medicinske pomoči, zato je zelo pomembno, da poskušamo bolniku z anafilaksijo nuditi čimprejšnjo pomoč in ga tudi opazujemo do prihoda reševalcev. Težave včasih izzvenijo, vendar se lahko čez nekaj ur zopet pojavijo, zato je napotitev na nujno medicinsko pomoč potrebna v vsakem primeru.
Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje, hkrati pa moramo vedeti, da včasih anafilaksija poteka tudi nepredvidljivo: bolnik se na primer lahko onesvesti takoj po piku žuželke.
Potek bolezni je odvisen predvsem od mesta vstopa alergena v telo, najpogosteje pa začne bolnik najprej navajati srbenje kože na dlaneh in podplatih, občutek nemira in hitrejši srčni utrip. Opazimo tudi znake alergijskega rinitisa in koprivnice. Koprivnica (urtikarija) je pojav kožnih izpuščajev značilnega izgleda: pordele ali rdeče obrobljene lise, ki nastanejo v nekaj minutah, so dvignjene nad raven kože in močno srbijo. Pojavijo se še otekline, sprva okoli oči, otečejo ustnice, kasneje tudi roke in noge. Pri hujših oblikah se pojavi stiskanje v grlu, dušenje, krči v trebuhu, lahko driska in bruhanje.
Če se razvoj anafilaksije nadaljuje, pride do življenjsko nevarnih simptomov, zaradi katerih lahko bolnik v nekaj minutah ali urah brez oskrbe umre. Pojavijo se znaki nizkega krvnega tlaka (bledica, hladna in vlažna koža, slabo tipljiv pulz), težko dihanje s piskanjem in hripavostjo ter zmedenost z izgubo zavesti. Če opazite te simptome pri bolniku po zaužitju hrane, piku žuželke ali jemanju zdravil, nemudoma pokličite 112 in ne čakajte, ali se bodo simptomi izboljšali.
Če ste prvi ob človeku s hudo alergijsko reakcijo z znaki anafilaksije:
Če ste že doživeli anafilaksijo, se poskušajte izogibati znanim antigenom. Po izboljšanju simptomov in pregledu pri nujni medicinski pomoči, se čim prej napotite k alergologu, kjer je možna opredelitev alergena, ki povzroča težave. Zdravljenje anafilaksije se razlikuje od terapije drugih alergijskih bolezni, pri katerih bolniki simptome preprečujejo s preventivnim jemanjem zdravil (predvsem antihistaminikov). Pri bolnikih, ki so že doživeli anafilaksijo, antihistaminike namreč odsvetujemo, saj s tem prikrijemo prve zelo pomembne opozorilne simptome, ki nakazujejo razvoj anafilaksije.
Pri nekaterih vzrokih anafilaksije (npr. pik žuželke) lahko z injekcijami alergena zmanjšamo odziv telesa in preprečimo premočne reakcije imunskega sistema v prihodnje. To obliko zdravljenja imenujemo imunoterapija. V večini primerov to žal ni mogoče, zato je zelo pomembno, da se izogibamo alergenov in smo pripravljeni na anafilaksijo z adrenalinskim avtoinjektorjem.
ADRENALINSKI AVTOINJEKTOR: Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi. To je priprava, sestavljena iz brizge in zavarovane igle, s katero lahko (tudi skozi obleko) damo injekcijo adrenalina v mišico na stegnu.
Uporaba: avtoinjektor vzamemo iz zaščitnega ovoja, črno konico obrnemo navzdol in se je ne dotikamo. Z drugo roko odstranimo siv pokrovček – varovalo. Nato s čvrstim sunkom potisnemo črno konico na zunanjo stran stegna, da zaznamo klik in zadržujemo pritisk okoli 10 sekund. Avtoinjektor nato izvlečemo.