V zadnjih desetletjih je prišlo do temeljitih sprememb v našem življenjskem slogu, posledica pa so tudi spremenjeni odzivi našega telesa na posamezne dejavnike iz okolja. Tudi posamezna živila. Seveda moramo pri tem ločiti med alergijami, ki so posledica imunskega odziva, in neimunološkimi reakcijami na posamezna živila oz. intolerancami. Najpogosteje ljudje pomoč poiščemo zaradi laktozne intolerance.

Avtorica: Nika Arsovski

Odziv našega telesa na posamezno živilo se lahko odrazi z drobnimi pikicami na koži, ki jih nekateri v hipu pripišejo alergiji – imunskemu odzivu telesa na določeno živilo. A za velik del kožnih sprememb v resnici niti niso krive alergije, temveč moramo pomoč namesto pri alergologu poiskati pri dermatologu ali pri gastroenterologu, če gre za težave s strani prebavil (npr. driska, bruhanje).

»Ločiti moramo med alergijami na živila in med neimunološkimi reakcijami na živila,« že ob začetku opozarja Tatjana Pavlin, dr. med., spec. pediatrije, pediatrinja otroškega oddelka v novomeški bolnišnici, saj ljudje vse prepogosto simptome intolerance pripišejo alergiji na hrano.

Alergija je posledica imunskega odziva na protein v hrani, intoleranca po drugi strani pa ni neposredno povezana z imunskim sistemom. Ta namreč pri alergijah igra drugačno vlogo kot pri prehranski intoleranci. In prav to je ključna razlika med njima. Ker pa je odziv telesa v obeh primerih pogosto podoben, ljudje intoleranco zamenjujejo z alergijo na hrano.

Alergija je pojem, s katerim označujemo pretiran odziv imunskega sistema na snovi iz okolja, ki našemu telesu sicer niso nevarne. Ob tem v našem telesu pride do tvorbe imunskih celic in protiteles IgE, ki se vežejo na celice ter povzročijo spremembe v našem telesu – srbečica, otekanje, bruhanje, driska itd. Intoleranca oz. preobčutljivost na posamezna živila pa je posledica drugačnih mehanizmov.

Ponavljajoči se odzivi na posamezna živila

Prvi znaki intolerance se običajno pojavijo že nekaj ur po zaužitju živil, ki vsebujejo bodisi mlečni sladkor (laktozna intoleranca) ali gluten (glutenska intoleranca) oz. katero koli drugo snov, ki je naše telo ne prenaša dobro. Intoleranca na »kemijo« v hrani je redka, pogosteje je težava v različnih naravnih snoveh, ki jih industrija v postopku živilske predelave dodaja kot aditive (fruktoza, sorbitol …).

Znaki so pogosto odvisni od količine živila – v primeru, da ne prebavljate mlečnega sladkorja, bo ob vse večji količini zaužitih mlečnih izdelkov hujše. S podrobnim opazovanjem našega telesa in njegovega odziva na posamezna živila lahko prepoznamo ponavljajoče se odzive in jih naslovimo. Ni pa nujno, da bodo znaki venomer enako intenzivni. Najpogosteje se intoleranca odraža s slabostjo, bolečinami v želodcu, vetrovi in napenjanjem, lahko tudi bruhanjem, drisko ali zgago. V nekaterih primerih se pojavita tudi glavobol ali migrena. Prav lahko se zgodi, da boste ob zaužitju mleka imeli vetrove, drugič pa želodčne krče.

Prehranska intoleranca je lahko posledica drugih bolezenskih stanj, lahko pa se razvije brez spremljajočih bolezenskih dejavnikov. V prvem primeru je lahko posledica bolezni tankega črevesja (chronova bolezen, gastroenteritis …), saj lahko bolezni okrnijo koncentracijo prebavnih encimov v črevesnih resicah, ki oskrbujejo telo z encimi za prebavljanje in vsrkavanje posameznih sestavin.

Posledično se oteži prebava posameznih snovi, zaradi česar postanemo dovzetnejši za razvoj prehranske intolerance. Intoleranca, ki je posledica nekaterih bolezenskih stanj in poškodb črevesja, je označena kot sekundarna intoleranca. V nekaterih primerih gre le za prehodno stanje, ki izzveni, ko se celice črevesne sluznice obnovijo. Na razvoj prehranske intolerance vplivajo tudi različni dejavniki, kakršni so okolje, genetika, starost itd.

Kako potrdimo intoleranco?

»Intoleranco lahko potrdimo že z natančno anamnezo, če so jasni simptomi po zaužitju določenega živila. Nekatere oblike intolerance pa niso tako zelo očitne, zato je treba opraviti preiskave. Na primer pri laktozni intoleranci lahko naredimo test obremenitve z laktozo ali pa kar genetsko preiskavo.

Tudi vsak posameznik, ki sumi, da ima laktozno intoleranco, lahko sam naredi poskus. Za en mesec popolnoma ukine laktozo iz prehrane in nato (najbolje na prost konec tedna) zaužije večjo količino mleka in se opazuje. Če dobi simptome laktozne intolerance (driska, napihnjenost, krči v trebuhu, lahko celo bruhanje), je laktozna intoleranca zelo verjetna,« pove sogovornica iz Splošne bolnišnice Novo mesto in ob tem pojasni, da je tudi v slovenskem prostoru najpogostejša prav laktozna intoleranca.

Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca je stanje motene prebave mlečnega sladkorja – laktoze. Prebava le te je otežena zaradi slabše aktivnosti prebavnega encima laktaze oz. njegove odsotnosti ali zaradi pomanjkljive sinteze. Laktoza kot taka namreč ne more prehajati preko stene tankega črevesa, v ta namen se mora razčleniti na glukozo in galaktozo. Pretvorba poteka ob prisotnosti encima laktaze, ki jo izločajo črevesne resice.

Če pride do nepravilnosti pri sintezi le te, nerazgrajeni mlečni sladkor potuje po prebavnem traktu do debelega črevesa, kjer ga porabijo bakterije normalne črevesne flore. Neprijetni znaki, ki so rezultat nerazgradnje laktoze, so posledica produktov, ki se tvorijo tekom mikrobnega vrenja. Nekateri jih niti ne opazijo, spet drugim povzročajo hude težave.

Laktozna intoleranca se pojavi v različnih življenjskih obdobjih, pogosto že pri malčkih, ko se odstavijo od dojenja. V zgodnjem otroštvu imamo namreč ljudje visoko laktazno aktivnost, predvsem zavoljo dojenja, tekom evolucijskega razvoja pa človek v odrasli dobi mleka ni užival, zato po zaključku dojenja aktivnost laktaze pri genetsko predisponiranih ljudeh močno upade. Po nekaterih podatkih naj bi bilo kar 30 % prebivalcev Srednje Evrope intolerantnih na laktozo.

Glutenska intoleranca

Glutenska intoleranca je značilna za približno 7 % populacije, medtem ko se v hujši bolezenski obliki (celiakija) odrazi pri približno odstotku ljudi. Intoleranca se odrazi po zaužitju izdelkov z glutenom (in sorodnih beljakovin v pšenici, rži, ječmenu), pogosto z bolečinami v trebuhu, mravljinčenjem v rokah, utrujenostjo, bolečinami v sklepih in prebavnimi težavami. Poleg preobčutljivosti na gluten je pri celiakiji pomembna tudi genetska komponenta, saj gre za sistemsko imunsko bolezen, ki ob zaužitju glutena pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži imunsko reakcijo.

V primeru celiakije je potrebna dieta brez glutena, saj lahko ignoriranje težav resno poškoduje črevesne celice in privede do resnejših zdravstvenih težav.

Fruktozna intoleranca

Fruktozna intoleranca oz. malabsorpcija fruktoze je posledica pomanjkanja beljakovinskega prenašalca, ki je odgovoren za prenos fruktoze iz svetline črevesa v črevesne celice. Fruktoza sodi med enostavne sladkorje in je naravno prisotna v številnih živilih, sploh pa v številnih vrstah sadja (jabolka, hruške, mango …), pa tudi v nekaterih vrstah zelenjave (artičoke, brokoli, por, čebula, grah …).

Absorpcija fruktoze je omejena pri nas vseh, saj lahko naše črevesje normalno absorbira le od 25 do 50 g fruktoze na obrok, zato lahko večje količine zaužitega sadja povzročijo prebavne težave prav pri vseh. Sicer pa se pri ljudeh s pomanjkanjem encimov za razgradnjo fruktoze ta po prebavnem traktu prenese v debelo črevesje, kjer jo za fermentacijo uporabijo črevesne bakterije. Ob tem pride do nastanka plinov, kratkoverižnih maščobnih kislin in organskih kislin, kar se lahko odrazi z bolečinami v trebuhu, napenjanjem in napihnjenostjo.

Alergija je posledica imunskega odziva na protein v hrani, intoleranca po drugi strani pa ni neposredno povezana z imunskim sistemom. Ta namreč pri alergijah igra drugačno vlogo kot pri prehranski intoleranci. In prav to je ključna razlika med njima. Ker pa je odziv telesa v obeh primerih pogosto podoben, ljudje intoleranco pogosto zamenjujejo z alergijo na hrano.

ABC

A Najpogosteje se intoleranca odraža s slabostjo, bolečinami v želodcu, vetrovi in napenjanjem.

B V slovenskem prostoru prevladuje laktozna intoleranca.

C Nekatere oblike intolerance niso tako zelo očitne, zato je treba opraviti preiskave.