Imunski sistem je z milijardami specializiranih celic in molekul, ki ga sestavljajo, eden najkompleksnejših telesnih sistemov in nas kot neviden oklep ščiti pred napadi škodljivih mikroorganizmov. V današnji industrijski družbi pa se vedno pogosteje srečujemo s primeri, v katerih človeški obrambni sistem ne deluje brezhibno, ravnovesje se poruši in sistem odpove. To se najpogosteje zgodi zaradi kronične pre- ali obratno podobremenitve, nezdrave in neredne prehrane, škodljivih razvad ter zdravil, ki oslabijo imunski sistem.

Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci. Vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo preko kože. Številni mikroorganizmi bivajo z nami v sožitju v ustih in dihalnih poteh, na koži, v črevesju in nožnici. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli. To se običajno zgodi takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni ali močno patogeni.

Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik. Aktivacijo imunskega sistema povzroči vstop tujka v organizem. Značilna slika vojskovanja med zunanjimi napadalci in našimi obrambnimi silami je vnetje, ki se kaže kot rdečina, oteklina, zvišana temperatura, bolečina in slabše delovanje obolelega tkiva.

Vpliv starosti na obrambne sposobnosti

Na obrambne sposobnosti organizma vpliva starost. Na okužbe so bolj občutljivi majhni otroci, pri katerih obrambni sistem šele dozoreva, večjo nagnjenost k nalezljivim obolenjem pa srečamo tudi pri starostnikih.

Vpliv misli in čustev na imunski sistem

Pogledi na imunski sistem so se v zadnjem desetletju zelo spremenili. Raziskovalci so dolgo časa menili, da imunske celice delujejo samostojno in neodvisno, poznejša odkritja pa so dokazala povezanost imunskega sistema s hormoni in vegetativnim živčevjem, ki uravnava delovanje srca, žil, črevesja, spolnih organov, … Živčni signali delujejo tudi na imunski sistem in ga povezujejo z možgani. Imunski sistem in organske bolezni so tako povezane z našim nezavednim delom – s čustvi, čutenjem in mislimi.

O našem imunskem sistemu smo se pogovarjali tudi z mag. farm. Tjašo Grilc, ki pravi, da moramo biti posebej pozorni na naslednje znake oslabljene imunosti: mastni ali suhi lasje, izpadanje las, bolečine, utrujenost, zamašen nos in izcedek iz nosu, krhki in lomljivi nohti, obdobja moči in nemoči, depresija, občutljivost.

Kako prepoznamo moteno delovanje imunskega sistema?

Znaki motenega delovanja imunskega sistema so:

• pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi (npr. več kakor 5 hujših angin letno),
• nenavadni povzročitelji (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah),
• podaljšan potek nalezljivih bolezni,
• hujša bolezenska slika,
• prikrite in kronične okužbe.

In kako lahko v prihajajočem jesenskem in zimskem času še posebej okrepimo naš imunski sistem?

• Jejmo zdravo – veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit, po možnosti ekološke predelave.
• Uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami (sojo, lečo).
• Pijmo dovolj tekočine – čisto vodo in zeliščne čaje.
• Izogibajmo se škodljivim razvadam – opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem.
• Zmanjšajmo stres v službi in doma oz. se ga naučimo obvladovati.
• Spimo sedem do osem ur.
• Gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje.
• Smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in družino.
• Imunski sistem si lahko okrepimo s tabletami ali kapljicami Immunal, Echinaforce, Herbion Ehinaceja.
• Uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, minerala cink  in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le v času okužbe in okrevanja.
• »Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le v času okužbe in okrevanja.«