Tudi zdravila imajo dve strani, pozitivno in negativno. Večinoma ljudje pri njih najprej pomislimo na njihovo slabo stran, še zlasti, če jih moramo jemati v velikem številu. Predstavljajo nam nujno zlo, brez katerega bi bilo življenje veliko manj zapleteno in manj strupeno, od zdravil lahko postanemo odvisni, imajo neželene učinke, so draga, včasih neučinkovita, lahko pa povzročajo tudi alergije. Marsikdaj pozabljamo, da alopatska zdravila, čeprav večinoma delujejo na simptome in ne na vzroke, rešujejo življenja oz. podaljšujejo življenjsko dobo, dajejo pa tudi potuho našemu nezdravemu načinu življenja, saj dostikrat blažijo negativne učinke nezdravih navad. Marsikatero zdravilo ne bi bilo potrebno, če bi ljudje svoje telo in nenazadnje svoje zdravje bolj spoštovali in zanj primerneje skrbeli.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.

Alergije na zdravila so neželeni učinki zdravil, ki se pojavijo pri določenem številu bolnikov kot

imunološka reakcija na določeno sestavino zdravila. Lahko smo alergični na katerokoli zdravilo, kljub temu pa so najpogostejše alergije na antibiotike in antirevmatična zdravila (imenovana tudi nesteroidna protivnetna zdravila). Alergije na zdravila so redke, čeprav je večina prepričana ravno v nasprotno, so pa seveda zaradi precejšnje porabe zdravil v današnjem času relativno pogoste v primerjavi s preteklostjo.

Po splošnem prepričanju ljudi je potrebno, ko se zaradi alergije na neko zdravilo na koži pojavijo srbeči izpuščaji, zdravilo nemudoma prenehati jemati. Preden pa z jemanjem nekega zdravila dejansko prenehamo, se prej vedno posvetujmo z zdravnikom. Določeno zdravilo je lahko za zdravljenje naše bolezni nujno potrebno in morda ni na razpolago drugega ustreznega zdravila. Tako nam bo zdravnik, če alergija seveda ni prehuda, morda zgolj predpisal antihistaminik, ki bo umiril kožne težave, zdravilo pa bomo lahko jemali še naprej. V splošnem pa velja, da nam zdravnik zdravilo, na katerega smo alergični, ukine in nadomesti z drugim.

V primeru alergijske reakcije na neko zdravilo se lahko poleg urtikarije (srbečih kožnih izpuščajev) pojavi tudi driska, slabost, glavobol, bruhanje, vročina, seneni nahod ali otečena sluznica. Če se slednjemu simptomu pridružijo še otečen obraz, jezik ali ustnice, zožitev dihalne poti in nenaden padec krvnega tlaka, imenujemo to stanje anafilaktični šok, ki lahko ob neustreznem takojšnjem zdravljenju povzroči celo smrt.

V primeru hude alergijske reakcije je seveda prvi ukrep takojšnje prenehanje jemanja zdravila, na katerega smo alergični. Ko nam zdravnik zdravilo ukine, nam po potrebi predpiše ustrezno zdravilo za blažitev simptomov alergije. Poleg antihistaminikov (ki zmanjšujejo srbenje kože in izcedek iz nosu ali oči) so lahko to glukokortikoidi (ki delujejo protivnetno), v primeru anafilaktičnega šoka pa adrenalin. Če alergijska reakcija ni prehuda, si lahko v primeru srbenja pomagamo tudi sami, z mazili ali s kapljicami, ki so na voljo brez recepta, ali pa z mrzlimi obkladki. Pomembno je, še zlasti, če gre za alergijsko reakcijo pri otroku, da zabeležimo vsako zdravilo, ki povzroča alergijo, in ga zdravniku tudi vsakokrat omeniti. Poleg tega pa se moramo izogibati tudi zdravilom, ki so tistemu, na katerega smo alergični, kemijsko podobna.

Res je, da nekatera zdravila povzročajo alergije pogosteje kot druga. V lekarni neredko opažamo, da ljudje zaradi strahu pred morebitnim pojavom alergije na predpisano zdravilo (najpogosteje so to antibiotiki), tega najraje sploh ne bi jemali. Včasih kakšen pacient v želji po zamenjavi predpisanega zdravila z drugim celo povpraša, ali je to slučajno tisti antibiotik, ki tako pogosto povzroča alergije, pa čeprav ga je sam npr. že jemal in se pri njem alergija ni pojavila. V primeru kakršnihkoli dvomov glede predpisanega zdravila se mora bolnik obrniti na zdravnika, saj farmacevt le-tega ne sme zamenjati z zdravilom iz druge skupine.

Da se pojavi alergija na neko zdravilo, ni dovolj, da to spada v skupino tistih, pri katerih so alergije relativno pogoste. Ali bo prišlo do morebitne alergijske reakcije, je odvisno predvsem od bolnikove genetske pogojenosti in načina, kako se določeno zdravilo presnavlja v njegovem organizmu. Ko se z nekim zdravilom, na katerega smo alergični, srečamo prvič, začne naš imunski sistem proti njemu proizvajati protitelesa, kar se pri zdravi osebi ne zgodi. Pravimo, da se organizem senzibilizira, in šele naslednjič, ko spet pridemo v stik s tem zdravilom (lahko šele čez nekaj dni ali tednov), se pojavijo znaki burne alergije. Poveča se prepustnost ožilja, pojavi se vnetje, poveča se izločanje žlez v dihalih in prebavilih. Verjetnost, da bo neko zdravilo povzročilo t.i. preobčutljivostno reakcijo, je večja, če gre za zdravilo, ki ga nanašamo na kožo ali sluznice, in manjša, če zdravilo zaužijemo.

Ob jemanju zdravil bodimo vselej pozorni na morebitne neželene učinke. Med njimi se lahko skrivajo tudi znaki alergije na to zdravilo, ki se lahko pokažejo takoj ali pa zakasnjeno. Če gre za takojšnje znake, se lahko ti pojavijo že v prvi uri po prejetju zdravila, in sicer kot koprivnica, otekanje okoli ustnic, oči, slabost, težko dihanje, bolečine v trebuhu, driska. Lahko pa se alergijska reakcija kaže tudi zakasnjeno: z utrujenostjo, bledico, s spremembami kože, povišano temperaturo, z oteklimi sklepi, motnjami v delovanju jeter ali ledvic. Če opazimo kakršnekoli nepričakovane simptome, takoj obiščimo zdravnika.

Zanimivost 

Kakšni so najpogostejši kožni simptomi pri alergijah na zdravilo?

Ponavadi se na koži pojavijo drobni rdečkasti izpuščaji (pikice), lahko pa so izpuščaji tudi večji in se zlivajo drug z drugim.

Zanimivost 

Vse neželene reakcije, ki se pojavijo pri nekem zdravilu, niso alergijskega izvora. Najpogosteje so posledica previsokega odmerka (bolnik jemlje zdravilo prevečkrat v dnevu ali pa jemlje naenkrat previsoke odmerke) ali pa medsebojnega delovanja dveh ali več zdravil. Neželeni učinki, ki se pojavijo kot posledica alergije na zdravilo, predstavljajo le 5–10 % vseh neželenih reakcij.

Citati 

»V primeru hude alergijske reakcije je seveda prvi ukrep takojšnje prenehanje jemanja zdravila, na katerega smo alergični.«

Marec,  2011