Pred nami so zimski meseci, ki prinašajo sneg, led in mraz, prav slednji pa lahko povzroči tudi reakcijo, imenovano alergija na mraz. Le-ta je sicer zelo redka, saj prizadene le okoli 0,05 odstotka Evropejcev, predvsem tiste s hladnejših območij, vendar pa je v zadnjem času v porastu tudi drugje, nam je pojasnila prof. dr. Marjeta Terčelj Zorman, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Avtorica: Nika Arsovski
Na udaru predvsem mlajša in srednja generacija
Pojav alergije na mraz ni povsem točno opredeljen, največkrat jo sproži mrzel zrak, mrzla tekočina ali mrzel predmet. Nastane kot posledica aktivacije mastocitov – krvnih telesc –, ki so vpleteni v alergijske in vnetne reakcije, ki jih sproži mraz na podlagi krhkosti mastocitov. Prav zaradi tega znanost nastanka te vrste alergije ne zna preprečiti, saj bi bilo treba dezaktivirati oz. preprečiti izločanje histamina iz mastocitov. Mogoče pa je blokirati delovanje le-tega in s tem preprečiti simptome.
Alergija na mraz se najpogosteje pojavi v zimskem času, vendar pa je prisotna skozi celo leto. Opazna je predvsem, kadar človek prehaja iz toplega v hladnejši prostor, kar je po navadi najmočnejši sprožilni dejavnik. Bolniki, ki imajo izrazitejšo alergijo na mraz, naj torej ne bi pili tekočine, hladnejše od 25 stopinj Celzija. Ravno tako naj bi bili pozorni tudi na prehitre temperaturne spremembe. »V jesenskem in zimskem času včasih alergije lahko zamenjamo tudi z okužbami, čeprav to niso, vendar so si simptomi zelo podobni.« Ta vrsta alergije je v zadnjem času v porastu, precej bolj pa sta na udaru mlajša in srednja generacija, poleg tega za to vrsto alergije zboli več žensk kot moških. Vendar vzrok za to ni pojasnjen.
Kozarček hladnega piva po dnevu na smučkah
Simptome povzroča sproščeni histamin, mednje pa uvrščamo pekoč občutek v očeh, solzenje, tekočina iz nosu, smrkanje, dražeč kašelj. Ljudje, ki so alergični na mraz, imajo značilne simptome urtike, saj se na delih telesa, ki so neposredno izpostavljeni mrazu, pojavijo rdeče pike z manjšo oteklino okoli njih. Nastanejo zelo hitro po izpostavitvi v nekaj minutah, poznamo pa primere, ko se urtika zaradi mraza pojavi šele po 9–18 urah po izpostavljanju mrazu in jo zato potem tudi težje prepoznamo.
Poleg tega lahko otekajo tudi ustnice, kadar bolnik je mrzlo hrano ali pije mrzlo pijačo, v redkih primerih otekanje jezika in grla, kar povzroča težave pri dihanju z občutkom dušenja. »Poznamo primer mladeniča, ki si je po smučarskem dnevu privoščil še kozarček hladnega piva. S tem je prišlo do hude sistemske reakcije, zatečenega jezika,« pove zdravnica. Znane, vendar redke, so tudi zelo hude sistemske reakcije ali celo anafilaksija s prizadetostjo dihal, prebavil in srčno-žilnega sistema, ki so celo potencialno nevarne za življenje. Zgodi se predvsem v primerih velikih menjav temperature, pri bolnikih že s prej znano alergijo na mraz in pri bolnikih, mlajših od okoli 30 let. Simptomi so torej zelo podobni drugim alergijam, tudi alergijska reakcija je enaka kot pri drugih, razlikuje se le sprožilni dejavnik.
Zdravljenje alergije na mraz
Diagnozo zdravniki postavijo na podlagi anamneze pacienta, krvnih preiskav ter testiranja. Pri slednjem na kožo bolnika položimo mrzel predmet, da lahko opazujemo in preučujemo prej opisane simptome. Poleg tega izvajamo tudi specialne laboratorijske teste, ko s simulacijo kože z različnimi nizkimi temperaturami določamo prag občutljivosti. Zdravnik pred samim zdravljenjem pojasni pacientu o preobčutljivosti na mraz in mu svetuje, kako naj se izogiba sprožilnemu dejavniku, kar je tudi prvi del samega zdravljenja. Poleg tega bolnik prejema antihistaminike, zdravila, ki ublažijo alergijske reakcije in s tem zmanjšajo težave. Ti z vezavo na histaminske receptorje preprečijo vezavo histamina.
Nenadno povzročena alergija je lahko tudi prvi znak drugih bolezni, kot so krvne bolezni, rak oz. avtoimunske bolezni, ki jih sproži mraz . Včasih se zgodi, da postane alergija na mraz prvi simptom raka v telesu, takrat govorimo o paraneoplastičnem sindromu. Pojavi pa se lahko tudi pri ljudeh z nekaterimi avtoimunskimi boleznimi, kot so motnje v delovanju protiteles, pri katerih se v krvi nahajajo hladne krioglobuline.
Izogibajte se pretiranim temperaturnim spremembam
Alergije na mraz se zelo težko dokončno znebimo, je pa to odvisno od njene intenzivnosti. Če ima bolnik še katere druge bolezni, zdravila, ki tudi okrepijo preobčutljivost na mraz, ali živi zelo stresno, je alergija na mraz intenzivnejša. Prag občutljivosti nekoliko niha tudi s starostjo, vendar pa je to mogoče z nekaterimi preventivnimi ukrepi malenkostno omiliti. Kadar pacient vnaprej pričakuje večjo izpostavljenost temperaturnim spremembam in nizkim temperaturam, naj preventivno vzame zdravilo proti delovanju histamina, se toplo obleče in zakrije čim več izpostavljenih golih delov telesa in se, če je le mogoče, postopno prilagaja na mraz.
Bolnikom dr. Terčelj Zorman svetuje, naj se izogibajo hitrim temperaturnim spremembam, poleg tega naj bodo pozorni tudi na mrzlo tekočino. Pitje pretirano mrzlih pijač pri ljudeh, preobčutljivih na mraz, namreč lahko privede do nastanka edema v ustih, ki med drugim sicer v zelo redkih primerih lahko povzroči tudi zadušitev. Ob vsem tem naj bolniki omejijo tudi gibanje na mrzlem zraku, saj lahko z vdihavanjem hladnega zraka pospešijo reakcijo oz. se le-ta opazi na delih telesa, ki so izpostavljeni nizkim temperaturam. »Zdravnikom je izredno lahko svetovati, kako naj se bolniki izogibajo tem pogojem, ki sprožijo alergijsko reakcijo. Seveda je včasih zelo težko. Sicer je ta alergija zelo redko smrtno nevarna, predvsem kadar se takšen bolnik kopa v zelo mrzli vodi, saj ob tem pride do padca krvnega tlaka in do resnejših težav ob tem,« še dodaja zdravnica.
Januar 2016
