Pomlad je čas, ko spet ‘zlezemo’ iz svojih zimskih brlogov in lepo vreme izkoristimo za preživljanje časa v naravi. Daljši dan in prijetne temperature nas prepričajo, da več časa preživimo na prostem ter opazujemo prebujajočo se naravo. A nekateri se pomladnih mesecev ne veselijo v enaki meri kot preostali. Za vsakega Slovenca je namreč obdobje cvetenja rastlin izjemno neprijetno, saj se v zraku močno poviša delež alergenov, ki sprožajo spomladanske alergije.
Avtorica: Nika Arsovski
»Morda smo dosegli vrhunec, neke vrste naravni vrh.«
Alergijske bolezni človeštvo spremljajo že od samih začetkov. Prvi zapisi o alergijskih boleznih segajo na vzhod, kjer je kitajski vladar prepovedal uživanje rib, konjskega in piščančjega mesa ženskam, češ da povzročajo kožne razjede. Pred alergijami niso bili varni niti v Egiptu, egiptovski kraj Menes je namreč umrl zaradi pika sršena. Tisočletja so se znanstveniki in učenjaki trudili pojasniti te pojave, šele leta 1903 pa jih je z izrazom alergija združil dunajski otroški zdravnik dr. Pirquet. A pred stoletjem število alergikov ni bilo takšno kot danes, v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je prišlo do velikega razmaha alergijskih bolezni, na srečo pa se je trend poraščanja z vstopom v novo stoletje umiril. »Morda smo dosegli vrhunec, neke vrste naravni vrh. Upam, da sčasoma le ne bomo alergični vsi.
Nekateri menijo, da gre za higiensko potezo. Po mnenju številnih strokovnjakov je namreč imunski sitem v otroštvu premalo izpostavljen alergenom, zaradi česar v kasnejših obdobjih pride do nastanka alergij. Prav zato se dandanes tudi ne spodbuja več izogibanje alergeni prehrani v otroštvu,« pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. int. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Morda gre zasluga za upad tudi zmanjšanju števila kadilcev, saj v zadnjih dveh desetletjih število kadilcev upada. Kljub temu ima več kot tretjina Evropejcev občasne težave z alergijskimi boleznimi, te so dosti bolj razširjene v razvitem zahodnem svetu, najmanj alergij so strokovnjaki zabeležili v revnejših državah vzhodne Evrope, Aziji in Indiji. K nastanku namreč pripomorejo tako genski kot tudi okolijski dejavniki, od onesnaženosti, nezdravega življenjskega sloga (kajenje) do novih gradbenih materialov.
Zaradi onesnaževanja so pelodi vetrocvetnih rastlin dandanes bolj potentni
Med alergijami prednjačijo alergeni, ki so v zraku, torej pršice, plesni in cvetni prah. Pelod oz. cvetni prah so mala mikroskopska zrnca, s katerimi se rastline razmnožujejo. Pri nekaterih gre za samoopraševanje, spet pri drugih za pomoč žuželk ali vetra. A za pomladne tegobe ne gre kriviti pisanih cvetlic, temveč predvsem trave, drevesa in plevel. Moške rastline razvijejo ogromno količino cvetnega prahu za razmnoževanje, bližje tega smo, bolj smo izpostavljeni. Alergeni zunanjega okolja, torej pelodi vetrocvetnih rastlin, so zaradi onesnaženega zraka in vezave na prašne delce dandanes bolj potentni, zato so v spomladanskih mesecih številni podvrženi alergijskemu rinitisu ali senenemu nahodu. Čeprav je obdobje cvetenja odvisno predvsem od podnebja, se na sončni strani Alp cvetenje začne že januarja.
Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, medtem ko cvetenje v primeru trav traja nekoliko dlje, od konca aprila in vse do avgusta. Ob koncu zime se tako številni alergiki še vedno raje zadržujejo med štirimi stenami doma in se izogibajo sprehodom v naravi. A nič ne de, poskrbite, da vam alergije ne preprečijo uživanja v pomladi. »Dandanes je mogoče najti številna zdravila, ki pomagajo olajšati alergijske reakcije v pomladnih mesecih. Alergenom se poskušamo v kar največji meri izogniti, če nam povzročajo težave. Nekaj lahko naredimo že s tem, da perila ne sušimo zunaj na zraku in da zračimo stanovanje, ko se že stemni,« nam predlaga sogovornica. V hujših primerih je potreben tudi obisk zdravnika, predvsem kadar so simptomi tako moteči, da normalno ne moremo več delovati. Če z zdravili in drugimi ukrepi simptome umirimo, potem sam obisk ni nujno potreben.
Pazite tudi na pike žuželk
Med alergijami, na katere je treba v pomladnih pa tudi poletnih mesecih biti še posebej pozoren, so tudi piki žuželk. Ob piku čebele ali sršena lahko pride do večje otekline, ki lahko traja tudi več dni. V primeru anafilaksije, torej dušenja s padcem krvnega tlaka, slabosti, oslabelosti, motnje vida lahko pride tudi do izgube zavesti. Zato je treba v primeru alergije na pike žuželk obiskati zdravnika, če smo to poprej že doživeli, smo dolžni uporabiti set zdravil za samopomoč. Anafilaksijo zdravimo z imunoterapijo, kjer bolnik prejema alergen, na katerega je alergičen. Sprva v manjših količinah, postopoma v vedno večjih. Dolgotrajno zdravljenje lahko traja od tri do pet let.
Alergijski koledarček
Leska – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jelša – majhna koncentracija cvetnega prahu: januar, februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, prva polovica marca
Topol – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec
Jesen – majhna koncentracija cvetnega prahu: marec, maj, junij; visoka koncentracija cvetnega prahu: april
Breza – majhna koncentracija cvetnega prahu: prva polovica marca, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica marca, april
Platana – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila
Hrast – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila, prva polovica maja
Trave – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, prva polovica julija
Trpotec – majhna koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, julij, avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica maja
Pravi kostanj – majhna koncentracija cvetnega prahu: junij, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica junija, prva polovica julija
Pelin – majhna koncentracija cvetnega prahu: julij, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: avgust
Ambrozija – majhna koncentracija cvetnega prahu: avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica avgusta, prva polovica septembra
Čeprav je obdobje cvetenja odvisno predvsem od podnebja, se na sončni strani Alp cvetenje začne že januarja. Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, medtem ko cvetenje v primeru trav traja nekoliko dlje, od konca aprila in vse do avgusta. Ob koncu zime se tako številni alergiki še vedno raje zadržujejo med štirimi stenami doma in se izogibajo sprehodom v naravi.
Verjetno je pogostnost v Sloveniji podobna kot v evropi, torej vsaj 25% odraslih ima alergijski rinitis
S tem se pa ne morem strinjati, za pelod breze so dokazali, da ga nese vsaj 35 km daleč, količina je verjetno manjša, ga je pa povsod po Sloveniji dovolj za simptome
