Pomlad, letni čas, ko se narava prebuja in se ptički ženijo, za druge pa tudi čas, povezan s kihanjem in hudimi alergijskimi reakcijami. Sezona cvetnega prahu se v zadnjih letih začenja že januarja, saj so zime vse bolj mile in posledično cvetenje rastlin toliko bolj zgodnje, ter traja vse tja do jeseni. Ljudje se na alergene v zraku odzovejo na različne načine, eden izmed njih je tudi angioedem, odraz preobčutljivosti, ki zahteva takojšnjo obravnavo.

Avtorica: Nika Arsovski

Sezona cvetnega prahu se začne že s koncem decembra oz. januarjem

Letošnja sezona alergenega cvetnega prahu se je na vzhodu Slovenije pričela že z januarjem kot posledica cvetenja leske. Daljše otoplitve v januarju in februarju v zadnjih letih spodbudijo zgodnejše cvetenje in posledično daljšo sezono alergenega cvetnega prahu v zraku. Začetek sezone cvetnega prahu označuje prvi dan, ko se cvetni prah posamične rastline štiri dni zaporedoma pojavlja v zraku. V začetnih mesecih poleg leske cveti še jelša, v Primorju pa se v zraku pojavi tudi cvetni prah cipres, predvsem zrna arizonske ciprese. Najhujše dnevne obremenitve zraka s cvetnim prahom beležimo v zadnjih dneh marca in aprilu, saj takrat cveti breza, sočasno pa se v zraku pojavlja tudi pelod gabra.

V maju alergikom preglavice povzroča cvetenje hrasta in bukve, pa tudi pelod iglavcev, predvsem bora. V maju in juniju se pojavijo visoke obremenitve zraka ob cvetenju trav. V Primorju pa je konec maja in začetek junija v zraku cvetni prah oljke, sezona cvetnega prahu alergenih dreves pa se zaključi s cvetenjem kostanja v prvih tednih julija. Med avgustom in oktobrom je v zraku cvetni prah pelina in ambrozije, predvsem slednja je prisotna predvsem na obrobju Panonske nižine. Novembra je običajno v zraku najmanj alergenih delcev, čeprav se zrna posameznih rastlin pojavljajo v zraku tudi po zaključku sezone.

Odziv telesa na alergije

Ljudje, preobčutljivi na cvetni prah, na pomladanske mesece gledajo nekoliko drugače kot ostali. Medtem ko številni pomlad povezujejo s prebujanjem narave, druge v tem času spremljajo alergijske reakcije, ki lahko človeku dodobra zagrenijo letni čas. Alergije predstavljajo preobčutljivost posameznika na posamezen alergen in so posledica imunskega odziva na snovi iz okolja. Slednji je praviloma beljakovina, ki na različne načine vstopa v naša telesa, tako poznamo kontaktne, prehrambne in inhalatorne alergene.

Naše telo se na alergene različno odzove, bodisi s kihanjem, izcedkom iz nosu, pordelimi očmi ali pa z resnejšimi alergičnimi reakcijami, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo. Mednje sodijo poslabšanje astme pri bolnikih z alergično obliko, alergijski rinitis, anafilaksija, urtikarija in angioedem. Najpogostejši je alergijski rinitis, ki ga ima dandanes že skorajda četrtina prebivalcev, med simptome pa spadajo izcedek iz nosu, napadi kihanja, srbečica in slaba prehodnost nosu. Življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija je anafilaksija, ki se pojavi kmalu po stiku z alergenom. Sledi buren sistemski odziv telesa, dihalne poti se nevarno zožijo, zaradi česar je dihanje oteženo, krvni tlak začne padati.

Povezava med urtikarijo in angioedemom

Urtikarija in angioedem sta reakciji, ki se kot izpuščaja izrazita na koži. Urtika je izraz, s katerim označujemo od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov veliko kožno spremembo v zgornji plasti kože. Angioedem je podoben urtikariji, le da nastane v podkožju in na sluznicah dihal ter prebavil. »Angioedem in urtikarija sta povezana, ni pa angioedem vrsta urtikarije. Obe bolezni lahko povzroča enak patofiziološki mehanizem. Bolniki z anafilaksijo imajo skoraj vedno kožno simptomatiko, urtike in angioedem.

Pri kronični spontani urtikariji ima lahko bolnik samo urtike, samo angioedem ali pa kombinacijo urtik in angioedema. Pri obeh manifestacijah se aktivirajo mastociti, iz katerih se po aktivaciji sprostijo mediatorji, ki povečajo prepustnost žilja in tudi razširijo žile. Če se to dogaja v povrhnjih plasteh kože, pride do pojava urtik, kadar pride do aktivacije mastocitov v globljih plasteh, pa se to manifestira z otekanjem – angioedemom,« pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologinje. Angioedem ne srbi, najpogosteje pa ga opazimo na sluznicah in v okolici oči. V nasprotju z ostalimi oblikami otekanja gre običajno za relativno hitro nastajajoče epizode otekanja, angioedem se oblikuje v nekaj minutah oz. nekaj urah. Otekline niso simetričnih oblik in izginejo v nekaj dneh.

Posebne oblike angioedema

Angioedem se najpogosteje pojavlja skupaj s koprivnico, urtikarijo. Angioedem s koprivnico je lahko tudi del anafilaksije. Urtikarija se sicer po nekaterih ocenah v polovici primerov pojavi samostojno, v 40 % primerov pa skupaj z angioedemom. V 10 % gre za izolirani angioedem. Pri slednjem gre za delovanje mastocitov v globljih plasteh kože. Mastociti so celice, ki proizvajajo in shranjujejo različne biološko aktivne snovi, kot je na primer histamin. »Kadar ima bolnik samo angioedem, nima pa urtik, se uporablja tudi izraz izolirani angioedem, ki je najpogosteje povzročen zaradi sproščanja mediatorjev iz mastocitov v globljih plasteh kože – enak patofiziološki mehanizem kot zgoraj. Ker je najpomembnejši mediator v mastocitih histamin, se imenuje histaminergični angioedem.

Njegova glavna značilnost je, da se odziva na zdravljenje z antihistaminiki, v nasprotju s kininskim angioedemom, pri katerem je patofiziološka osnova občasno kopičenje bradikinina. Kininski angioedem se ne odzove na zdravljenje z adrenalinom, antihistaminiki in kortikosteroidi. Najpogostejši vzrok kininskega angioedema je jemanje zaviralcev ACE, zelo redek pa dedni angioedem, pridobljeni angioedem zaradi disfunkcije komplementa ter idiopatični bradikininski angioedem,« o različnih oblikah angioedema pove strokovnjakinja z Univerzitetne klinike Golnik. Inhibitorji ACE so najpogostejši vzrok za nastanek kininskega angioedema, pri pojavu tega pa se terapija prekine in dosmrtno odsvetuje. Angioedemi se lahko sicer pojavljajo še več mesecev po ukinitvi zaviralcev ACE. Poleg teh med zdravila, ki lahko povzročajo alergije in posledično nastanek angioedema, uvrščamo še nesteroidne antirevmatike, antiepileptike in posamične antibiotike.

Ali gre za življenjsko ogrožajoče stanje?

Najpogosteje angioedem ni življenjsko ogrožajoč, kadar pa gre za oteklino na področju sluznice v ustih in žrelu, lahko ob otekanju dihal in jezika pride tudi do oteženega dihanja in celo zadušitve. Prav tako je angioedem lahko spremljevalec anafilaksije, ki prav tako zahteva hitro zdravstveno oskrbo. »Pri anafilaksiji so urtikam in angioedemu pridruženi še drugi sistemski znaki, prizadetost dihal, prebavil ali kardiovaskularnega sistema. Simptomi nastanejo zelo hitro po sprožilcu. Anafilaksija je lahko življenje ogrožajoča, potreben je takojšni obisk zdravnika.

Najpogosteje so urtike in angioedem v sklopu epizode akutne spontane koprivnice, ko razen kožne prizadetosti ni drugih simptomov. Stanje je za bolnika in včasih tudi za zdravstveno osebje zelo dramatično, ni pa življenje ogrožajoče. Pri bolnikih z izoliranim kininskim angioedemom lahko pride do otekanja dihalne poti, ki je lahko življenje ogrožajoče, zato ti bolniki potrebujejo takojšnjo zdravniško oskrbo,« pojasnjuje sogovornica. Angioedem, ki je posledica anfilaksije se zdravi z adrenalinom, če pa gre za spremljevalca koprivnice, zdravljenje poteka z antihistaminiki. »Epizode otekanja pri bolnikih z dednim angioedemom zdravimo z nadomeščanjem manjkajočega ali nedelujočega inaktivatorja C1 ali z zaviralcem receptorjev za bradikinin. Izjemoma je potrebna intubacija ali traheotomija za vzdrževanje odprte dihalne poti,« zaključuje dr. Zidarn.

Alergijski koledarček

Navadna leska – pojav cvetnega prahu v zraku: od februarja do aprila, ob milih zimah tudi že konec decembra oz. januarja

Siva in črna jelša – pojav cvetnega prahu v zraku: od februarja do aprila; ob milih zimah tudi januarja

Zelena jelša – pojav cvetnega prahu v zraku: v drugi polovici maja in v juniju

Topol – pojav cvetnega prahu v zraku: od februarja do aprila

Jesen – pojav cvetnega prahu v zraku: od marca do junija, najvišja koncentracija zrn je v zraku prisotna aprila

Breza – pojav cvetnega prahu v zraku: v drugi polovici marca in v aprilu

Platana – pojav cvetnega prahu v zraku: od aprila do maja

Hrast – pojav cvetnega prahu v zraku: od aprila do maja

Trave – pojav cvetnega prahu v zraku: od aprila do avgusta, najvišja koncentracija zrn je v zraku prisotna od maja pa vse do prve polovice julija

Trpotec – pojav cvetnega prahu v zraku: od maja do septembra, najvišja koncentracija zrn je v zraku prisotna v drugi polovici maja

Pravi kostanj – pojav cvetnega prahu v zraku: od junija do avgusta, najvišja koncentracija zrn je prisotna v drugi polovici junija in v začetku julija

Pelin – pojav cvetnega prahu v zraku: od julija do septembra

Ambrozija – pojav cvetnega prahu v zraku: od avgusta do septembra

Cipresa – pojav cvetnega prahu v zraku: pelod arizonske ciprese se pojavlja že januarja in februarja, cvetni prah zelene ciprese pa je v zraku februarja oz. v marcu

ABC

A Letošnja sezona alergenega cvetnega prahu se je na vzhodu Slovenije pričela že z januarjem.

B Poznamo kontaktne, prehrambne in inhalatorne alergene.

C Angioedem je podoben urtikariji, le da nastane v podkožju in na sluznicah dihal ter prebavil.