Avtorica: Maja Korošak
Za začetek je povedala, da staranje človekovega organizma na splošno povezujemo s spremembami v bioloških, fizioloških, duševnih, vedenjskih in socialnih procesih. »Staranje kože je le del tega dogajanja: del sprememb v procesu staranja je sicer vidnih, a povsem nenevarnih – kot na primer gube ali sivenje las. Druge pa vodijo v pešanje funkcije kože, degenerativne spremembe in povečano dovzetnost za različne bolezni, predrakave spremembe in rake kože.«
»Kdaj se tak proces prične, je nemogoče splošno opredeliti, saj nanj vplivajo zelo številni dejavniki. Kdaj postane viden, pa je nekoliko lažje: preoblikovanje telesa in seveda kože pred 35. letom označujemo kot neopredeljene spremembe, po tej starosti pa na splošno že lahko govorimo o staranju,« je dejala dr. Rogl Butina.
Pri nekaterih ljudeh se koža stara hitreje, pri drugih počasneje. Kaj vpliva na različen tempo staranja? “Staranje posameznika je najbolj odvisno od njegovega genskega zapisa in morebitnih bolezni. Kot rečeno, pa na določene dejavnike ljudje lahko vplivamo in pri tem je na prvem mestu način življenja na splošno in na drugem mestu nega kože. “Način življenja” pa obsega najrazličnejše navade: od kakovosti prehrane in spanja do izpostavljanja soncu in kajenja.
Kaj se zgodi s kožo po petdesetem letu oziroma po začetku menopavze pri ženskah? Kaj vpliva na spremembe v tem obdobju? Dr. Mirjam Rogl Butina: “V menopavzi se procesu staranja, ki sicer že poteka – glede na našo starost, gene in način življenja –, pridruži še občutna sprememba hormonskega stanja. Za to obdobje je namreč značilen izrazit upad izločanja spolnih hormonov – tako dehidroepiandrosterona kot njegovih presnovkov, testosterona in estrogena. Hormoni v našem telesu (in seveda tudi koži) igrajo izjemno pomembno vlogo. Spremembe v hormonskem statusu se odražajo v delovanju telesa, sestavi tkiv, duševnih odzivih in drugem.«
Kako sprememba hormonskega ravnovesja vpliva na kožo? »Če se omejimo le na skupino spolnih hormonov in kožo v obdobju menopavze oziroma andropavze, izrazit upad hormonov pospeši t. i. intrinzično staranje. Pri tem struktura kože in njena funkcija izraziteje pešata, kar se kaže na vseh ravneh – od tanjše povrhnjice in usnjice do slabšega krvnega pretoka, redčenja in tanjšanja las, zmanjšanega delovanja žlez v koži, sprememb v barvi itn. Pri ženskah v tem obdobju se začneta tudi postopno pešanje mišične mase in resorpcija kosti – in to je najbolj opazno na obrazu. Hitreje se stara koža na tistih predelih, kjer je bila močneje obremenjena.
Kako se stara koža pri moških? Naša sogovornica pove, da se koža moških stara drugače kot ženska koža. »Lojnice izločajo več loja, zato je koža precej manj izsušena, debelejša in ima več pigmenta. Iz teh razlogov imajo moški precej manj drobnih, nežnih gubic, prevladujejo pa globoke gube. Pri moških je tudi razgrajevanje mišičja in kosti na obrazu pomembno manjše kot pri ženskah, zato je manj povešanja kože, izjema so le spodnje veke.
Na koži pa se po petdesetem letu pogosteje začnejo pojavljati tudi druge spremembe, predvsem novotvorbe. »Pojavljajo se številne nenevarne lezije oziroma okvare: pege (lentigi) in seboroične keratoze (starostne bradavice), drobni žilni tumorčki (angiomi), lokalna razbarvanja kože v obliki kapljic (gutatna hipomelanoza) in podobno. Seveda pa se v tem obdobju pomembno poveča tudi tveganje za nastanek premalignih in malignih lezij kože,« je še povedala dr. Mirjam Rogl Butina.
Vzroki staranja kože so dveh vrst. Prvi so notranji (intrinzični oz. kronološki) in nanje ne moremo vplivati. Drugi vzroki so zunanji ali ekstrinzični, in sicer gre za izpostavljenost škodljivim vplivom okolja, na te pa lahko vplivamo. Obe skupini dejavnikov povzročata upadanje strukturne in fiziološke funkcije kože. Od zunanjih dejavnikov je najpomembnejše fotostaranje, sploh če se mu pridruži tudi kajenje.
Intrinzično, notranje ali kronološko staranje se začne med dvajsetim in tridesetim letom. Pojavljati se začnejo značilne spremembe: epidermis ali vrhnja plast kože se tanjša (med petdesetim in osemdesetim letom se stanjša kar za 50 %). Dermis ali srednja plast kože se prav tako stanjša, in sicer vidneje pri ženskah kot pri moških (stanjša se za približno en odstotek letno). Bazalna membrana (plast medceličnine) postane manj nagubana, se ravna in to pomeni manjši stik med dermisom in povrhnjico ter s tem slabšo preskrbo epidermisa z vodo in hranili.
Maščobno tkivo v podkožju se zmanjša in se lahko neenakomerno razporedi. Spremeni se tekstura kože, kolagenska vlakna se dodatno povezujejo v skupke in s tem upada njihova kapaciteta vezanja vode, kar povzroči zmanjšano elastičnost kože in tanjšanje kože. Število kapilar v koži se zmanjša in upočasni se metabolizem celic. Prav tako se zmanjša število lojnic in s tem izločanje loja. Pri ženskah po petdesetem letu se to zgodi za 50 %, pri moških pa v takšnem obsegu šele po sedemdesetem letu. Posledično se zmanjša hidrolipidni sloj na koži in zaščitna funkcija kože se s tem poslabša. Pojavijo se pigmentni madeži, rečemo jim tudi starostne pege.
Zunanje staranje povzročajo zunanji dejavniki, kot so izpostavljanje soncu (ultravijolična svetloba), onesnažena atmosfera (ozon), kajenje, pretirano uživanje alkohola, veter, vročina in nekatere kemikalije. Raziskave so pokazale, da kar 80 % vidnih znakov staranja povzročajo prav zunanji dejavniki. In to je dobra novica, saj nanje lahko vsaj delno vplivamo. Če ne bi bilo škodljivih zunanjih dejavnikov, potem posledice staranja kože ne bi bile vidne vse do petdesetega ali šestdesetega leta starosti.
Na različnih predelih telesa koža kaže različno starost oziroma različne znake staranja. Zaradi zunanjih vplivov kaže koža na odkritih delih telesa (obrazu, vratu, dekolteju in rokah) tudi do deset let več kot koža na pokritih delih telesa. Najpomembnejši dejavnik zunanjega staranja je ultravijolično sevanje oziroma izpostavljanje soncu. Fotostaranje kože, rečemo mu tudi dermatohelioza, je kompleksen sistem procesov, ki se začno, ko je koža izpostavljena sončni svetlobi, in se nadaljujejo tudi, ko te izpostavljenosti ni več.
Prva je zgodnje fotostaranje, pri čemer so vidne le majhne spremembe pigmentacije izpostavljene kože, brez keratoze oziroma roženja kože. Ta stopnja se pojavi v starosti od dvajset do trideset let.
Druga stopnja je zmerno fotostaranje. Pri tej se na koži pri gibanju pojavljajo gube, prisotna je keratoza, vendar še ni vidna, na površini kože se začno pojavljati lise, ki so drugačne barve kot preostala koža. Ta stopnja nastopi med tridesetim in štiridesetim letom.
Naslednja stopnja je napredujoče fotostaranje: vidna je keratoza, gube se vidijo tudi pri mirovanju, vidni so deli kože z različno obarvanostjo. Ta stopnja nastopi po petdesetem letu starosti.
Zadnja stopnja je izstopajoče fotostaranje. Takrat je starostna zgubanost kože dobro vidna, barva kože postane rumenorjava ali svetlo rjava, poveča se verjetnost za kožnega raka.
Povzemimo: pomembnejše vidne spremembe površine kože pri fotostaranju so torej hrapava površina, pojav sprva plitvih in nato globljih gub, zmanjšana prožnost oziroma povečana mlahavost kože, zmanjšana elastičnost kože, suhost zaradi zmanjšane količine vode v koži ter pigmentacija. Kateri zunanji dejavniki najbolj škodljivo delujejo na našo kožo? Pod vplivom ultravijoličnih žarkov ob prisotnosti ozona nastane blizu površine zemlje tako imenovani fotosmog. Ta zelo slabo deluje na kožo. Kombinacija ultravijoličnih žarkov, izpušnih plinov in visoke temperature poleti pa povzroča tako imenovani oksidativni smog, ki je prav tako škodljiv za kožo. Pozimi izpušni plini avtomobilov, ogrevanje prostorov povzročajo zimski smog, ki vsebuje SO2, H2SO4 in saje. Zelo slab vpliv ima tudi cigaretni dim. Kajenje povzroča manjšo prekrvavljenost kože in vpliva na razgradnjo kolagena, zato se koža pri kadilcih pomembno hitreje stara kakor koža tistih, ki ne kadijo.
A Nevidni proces staranja kože se začne že po dvajsetem letu.
B Hormonske spremembe v menopavzi in andropavzi pospešijo staranje kože.
C Moška koža se stara drugače kot ženska.