Zadnje čase se vse pogosteje sliši, da ima kdo intoleranco oziroma da je preobčutljiv za določeno živilo, pa vendarle to ne pomeni, da je alergičen. Gre za dva različna pojma. V čem je razlika med alergijo in intoleranco, smo vprašali Nino Zupanič, mag. mol. bio., z Inštituta za nutrcionistiko.

Avtorica: Katja Štucin

Kdaj govorimo o alergiji? Kakšni so simptomi?

O alergiji govorimo takrat, kadar se imunski sistem odzove na snovi v okolju, ki za večino ljudi niso škodljive. Takšne snovi imenujemo alergeni in povzročajo težave samo ljudem z alergijo na določen alergen. Najpogostejše so alergije, pri katerih alergen povzroči nastajanje protiteles, poznanih kot imunoglobulini E (IgE), ki ščitijo organizem pred tujimi snovmi. Po večkratnem stiku protiteles (IgE) z alergenom pride do burne reakcije, pri čemer se začne sproščati histamin in drugi mediatorji vnetja, ki povzročajo alergijske znake. Simptomi, ki se pri alergijah pojavljajo, so lahko blažji, na primer v obliki izpuščajev, srbenja, kihanja, kašlja, solzenja, driske, slabosti in druge, ali pa hujši, pri katerih lahko pride do življenja ogrožajoče anafilaksije.

Kateri so najpogostejši alergeni?

Med najpogostejše alergene sodijo cvetni prah, pršice, mačja in pasja dlaka, plesni, piki insektov, nekatera zdravila in pa seveda določena živila, ki povzročajo tako imenovane prehranske alergije. Najpogostejši povzročitelji prehranskih alergij so kravje mleko, arašidi in nekateri drugi oreški, soja, jajca, žita, ki vsebujejo gluten, ter ribe in morska hrana. Simptomi, ki se lahko pojavijo v roku nekaj minut od zaužitja alergena, so srbečica in zatekanje ustnic, jezika in mehkega neba ter tudi slabost, trebušne bolečine, bruhanje in diareja.

Pri hujših reakcijah lahko pride do anafilaksije – sistemske alergijske reakcije, ki lahko vključuje kožo, dihalni trakt, prebavni trakt, srčno-žilni sistem in je lahko za alergika tudi usodna. Najpogostejši simptomi anafilaksije so oteženo dihanje in padec krvnega tlaka, kar lahko povzroči anafilaktični šok. Zaradi tega je zelo pomembno, da se osebe z alergijami izogibajo alergenom.

Smo alergični od rojstva ali se lahko alergije pojavijo tudi kasneje?

Čeprav se alergije najpogosteje začnejo že v otroštvu, se lahko pojavijo kadar koli v življenju, tudi na hrano, ki smo jo sicer prej brez težav redno uživali.

So alergije ozdravljive?

Ne, alergije niso ozdravljive. Alergije pri otrocih, še posebej prehranske alergije, sicer občasno izzvenijo z zorenjem imunskega sistema, medtem ko pri drugih pomaga samo to, da se alergenom striktno izogibamo in tako preprečimo neželene reakcije, ki so lahko v najhujših primerih tudi življenjsko ogrožujoče.

Kaj pa je intoleranca? Kakšna je razlika s prej pojasnjeno alergijo?

Razlika med alergijo in intoleranco je ta, da negativen odziv pri intoleranci ne vključuje reakcije imunskega sistema. Simptomi intolerance se lahko zato pojavijo kasneje kot simptomi alergije, so manj specifični in jih zato težje povežemo s točno določenim živilom.

Kakšni pa so njeni simptomi?

Simptomi so lahko raznoliki, od bolečin v želodcu, napihnjenosti, slabosti, sindroma razdražljivega črevesa, glavobolov, kožnih izpuščajev, ekcemov, do težav z respiratornim traktom, kot so izcedek iz nosu, vnetja sinusov in kašelj.

Po navadi se intoleranca pojavi kasneje v življenju. Lahko delim osebno izkušnjo, da se meni zgodi neugodna reakcija po zaužitju banan, ki sem jih imela včasih zelo rada. Bolj znane so intolerance na gluten in laktozo. Zakaj se pravzaprav pojavijo kar naenkrat?

Prehranske intolerance so relativno novo področje raziskav, zato veliko stvari v povezavi z njimi še ne razumemo povsem. Vemo, da se intolerance velikokrat pojavijo kasneje v življenju, saj se spremembe v telesu dogajajo vse življenje, s tem pa spreminjajo tudi reakcije na določene snovi v hrani.

Intoleranca na laktozo pa je zelo specifična, saj gre za pomanjkanje encima laktaze, ki bi nam omogočil njeno normalno prebavo, kar povzroči, da laktoza uide absorpciji in konča v debelem črevesu, kjer je na voljo kot substrat za razgradnjo našim simbiotskim bakterijam. Zaradi te zelo živahne dejavnosti naših črevesnih bakterij se pojavijo simptomi, kot so driska, napenjanje in podobno. Vendar pa se moramo zavedati, da laktozna intoleranca ni nekaj, kar se pojavlja v zadnjem času.

Pred tisočletji smo po koncu dojenja vsi postopno postali laktozno intolerantni, saj mleka kasneje v življenju nismo več uživali. Šele z nastopom živinoreje so nekateri deli sveta obdržali aktiven gen za laktazo tudi kasneje v življenju, kar jim je omogočilo uživanje mleka in mlečnih izdelkov tudi kasneje. Kljub vsemu je velik del sveta, predvsem JV Azije, Afrike in Južne Amerike v odrasli dobi še zmeraj laktozno intoleranten.

Kako ukrepati v primeru preobčutljivosti? Je edina možnost odpoved živilu, ki povzroči neugodno reakcijo?

Za zdaj se zdi, da je v primeru kakršne koli preobčutljivosti edina možnost odpoved živilu, saj se s tem izognemo neželenim simptomom. Uživanje problematičnih živil pri intoleranci sicer ne bo privedlo do življenjsko ogrožujočih stanj, tako kot se to lahko zgodi pri alergijah, vsekakor pa nam pogosto ponavljajoči se simptomi lahko grenijo življenje.

Je možno, da intoleranca mine?

Za zdaj znanstvenih raziskav na to temo žal še nimamo, zato vam na to vprašanje ne morem odgovoriti.

Ali po vašem mnenju drži, da se v zadnjem obdobju povečujejo tako alergije kot tudi intolerance? Čemu bi lahko to pripisali, če dejansko drži?

Alergije in intolerance so v zadnjih letih res pogostejše, a po pravici povedano, zanesljivega in enoznačnega odgovora, zakaj, žal še vedno nimamo. Ena od predlaganih hipotez je tako imenovana higienska hipoteza, ki trdi, da s pretirano higieno, ki nas je sicer rešila številnih nalezljivih bolezni, naši otroci prihajajo v stik s premalo bakterijami in paraziti, kar onemogoča normalen razvoj imunskega sistema. Ta pa potem dramatično odreagira na snovi, ki so sicer popolnoma neškodljive.

Med vzroki za porast alergij se omenja tudi izpostavljenost okoljski onesnaženosti, pesticidom, spremembe v prehrani, pomanjkanje vitamina D itd. Pomembno vlogo pri vse pogostejših intolerancah, pa tudi alergijah bi lahko igrale tudi spremembe v naši mikrobioti. Bakterije v našem črevesju igrajo izjemno pomembno vlogo pri delovanju našega imunskega sistema, pri zdravi prebavi in številnih drugih procesih v telesu. Če z nezdravo prehrano, pogostim jemanjem antibiotikov in kroničnim stresom spreminjamo vrstno sestavo naše bakterijske združbe, se posledično spreminja tudi delovanje in občutljivost naše prebave.