Dermatologinja Mirjam Rogl Butina uvodoma pojasni, da je izraz popokane žilice, ki se uporablja pogovorno med ljudmi, neustrezen, saj v resnici ne gre za popokane žilice, ker bi le te povzročale krvavitev in podplute, ampak za razširjene žilice, ki so izgubile sposobnost samouravnavanja in ostajajo trajno razširjene.
Kapilare so najtanjše žilice v telesu, široke so le desetinko milimetra in se nahajajo tik pod povrhnjico kože. Razširjene žilice bomo na telesu opazili kot tanko rdečo črto. Najbolj opazne so na delih telesa, kjer je koža najtanjša, npr. na obrazu. Na spodnjih okončinah se pogosto pojavijo pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na nogah. Na njihov pojav lahko vpliva tudi jemanje kontracepcijskih tabletk, nekatera zdravila, dednost, pogosto se pojavijo v nosečnosti. Tudi nezdrav način življenja npr. kajenje, pitje alkohola, preobremenjenost in stres ter preveliko izpostavljanje sočnim žarkom so lahko razlogi za nastanek razširjenih žilic.
Svetujemo tudi uporabo različnih lokalnih pripravkov ali sistemskih zdravil, s katerimi lahko okrepimo žilno steno in zmanjšamo ali upočasnimo nastajanje svežih sprememb, ne moremo pa odpraviti že oblikovanih sprememb.«
Pigmentni madeži na koži so sicer estetsko moteči in trdovratni, vendar se jih lahko z novejšimi metodami zdravljenja učinkovito znebimo. Pri moteni kožni pigmentaciji lahko pride do preveč ali premalo kožnega pigmenta melanina. Pri hiperpigmentiranih lisah je značilna povečana količina kožnega barvila melanina na določenem delu kože. Na telesu to opazimo kot temnejše obarvane lise.
Ena od oblik prekomerne pigmentacije kože je melazma, pri kateri predvsem ženske opazijo temnejše ostro omejene obarvane lise, ki se najpogosteje pojavijo na čelu, zgornjem delu lic in v kotičkih ustnic. Spremembe pozimi posvetlijo, ob izpostavljenosti sončnim žarkom poleti pa spet potemnijo.
Nekatere osebe so nagnjene k povečani pigmentaciji kože, ki nastane le po vnetjih kože, opeklinah ali po poškodbi. To obliko ljudje hitro prepoznajo, saj se jim koža obarva vedno na mestih, kjer so imeli poškodbo, vnetje ali drugo deformacijo.
Pojav temnih lis na vidnih delih obraza zna spraviti v slabo voljo precej deklet, ki poskušajo z različnimi postopki odstranjevanja hiperpigmentirane kože.
Strokovnjakinja svetuje: »Pri zdravljenju pigmentacij je treba upoštevati in diagnosticirati vrsto pigmentacije. Če gre za s soncem povzročene pege in večje lise, ki jih imenujemo tudi starostne lise, je postopkov zelo veliko. Na voljo so različni lokalni pripravki. Ljudje uporabljajo sok limone ali paradižnik, ki ga nanesejo na pigmentirani del kože, ki naj bi pomagal odstraniti moteče pigmente. V lekarnah so na voljo številni losjoni in kreme, ki svetlijo kožo. Pojavljajo se tudi različni ‘udarnejši’ postopki za odstranitev pigmentirane kože: zamrzovanje, luščenje s kislinami ali z drobnimi delci in laserski posegi. Prav vsak izmed njih pa mora biti nadgrajen z zelo skrbno in redno zaščito pred soncem. Naj omenim, da pripravki in postopki spremembe posvetlijo, ko je koža ponovno izpostavljena soncu, pa se rade in hitro ponovijo.«
Sami lahko poskrbimo za preventivo tako, da se dosledno izogibamo sončnim žarkom, kožo zaščitimo s pokrivalom, uporabljajmo zaščitno kremo pred UV-žarki A in B z visokim zaščitnim faktorjem, še posebej v poletnih mesecih.
Dermatologinja opozarja: »Pred odstranjevanjem pigmentacij na koži je treba vedno postaviti diagnozo in odstraniti vzroke za njihov nastanek. Če gre za pojav melanocitnih nevusov, t. i. materinih znamenj, mora spremljanje in morebitno odstranitev nadzorovati zdravnik – osebni, dermatolog ali kirurg. Vsi zgoraj omenjeni postopki pri melanocitnih nevusih niso samo nekoristni, ampak tudi nevarni, saj lahko povzročijo poslabšanje stanja.«
Je najbolj znana bolezen, pri kateri je prisotno pomanjkanje kožnega pigmenta. Je avtoimunska bolezen, za katero še danes strokovnjaki ne poznajo učinkovitega zdravila. Tako kot pri ostalih obolenjih, ki tudi vodijo v hipopigmentacije, pa je zdravljenje dolgotrajno in brez zagotovljenega uspeha. Če je bolezen zgodaj odkrita in jo takoj ob pojavu začnemo zdraviti, imajo taki bolniki več upanja, da bodo z zdravljenjem dosegli ponovno obarvanje.
Če ste na svojem obrazu opazili rdečico, ki ne izgine, razširjene žilice, akne ali celo zadebelitev nosu in lic, vas mogoče pesti rozacea. To je kronična vnetna kožna bolezen, ki prizadene tako moške kot ženske, najpogosteje med 30. in 50. letom. Vzroki za nastanek še niso pojasnjeni, zato dermatologinja ocenjuje, da so k bolezni nagnjeni ljudje z občutljivim žiljem, ki pogosteje zardevajo. K vplivom za nastanek se prišteva še hormonske spremembe ali prebavne motnje, prehranski vpliv in zunanje funkcionalne dejavnike (mraz, vročina, veter). Rozacee do danes strokovnjaki terapevtsko ne morejo vedno obvladati, zato morajo sami bolniki narediti čim več, da bolezen ne napreduje. Bolnikom se svetuje, da prenehajo uporabljati dražeča čistila in kortikosteroidne pripravke za kožo. Izogibajo naj se savnam in drugim sprožilnim dejavnikov.
Pordela koža pa se lahko pojavi na stranskih delih vratu in predelu prsnice. V tem primeru gre za poikiloderma civatte. Sprva je podobna blažji sončni opeklini, vendar pa ob koncu poletja ne izgine popolnoma. Taka kože se sčasoma stanjša in pordi. Je sploh mogoče odstraniti neprijetno rdečico? Sogovornica svetuje: »Pojav rdeče kože opažamo pri najrazličnejših vnetjih, poškodbah, novotvorbah … Gre za širok pojem, ki zajema številne kožne bolezni. Najprej je treba postaviti diagnozo, nato pa se lotimo umirjanja kože, odstranjevanja pordelosti in vzročnega zdravljenja.
Bralka, ki želi ostati anonimna, se je po večkratnem neuspešnem medicinskem zdravljenju sama spopadla z boleznijo. Diagnozo rozacea je dobila pri 20. letih. Leto dni se je borila z njo in uporabljala predlagano medicinsko zdravljenje. Ob vseh trditvah in zagotovilih, da je bolezen neozdravljiva, se je sama lotila iskanja informacij na medmrežju, saj ni hotela verjeti v neozdravljivost. Ponosna na svoj dosežek razlaga: »Zadevo sem vzela v svoje roke. Veliko sem prebirala na to temo na raznih forumih, poiskala sem različne vire informacij pri ljudeh, ki se bojujejo s to boleznijo. Vsak mi je povedal svojo zgodbo. Sama sem morala ugotoviti, kaj moje telo sprejme in kaj ne. Začela sem z dieto za vzpostavitev bazičnega stanja. Jedla sem domačo pridelano hrano ter pila veliko vode. Zdravila sem se tudi z diamantnim pilingom. Uporabila sem različne kreme in dermatološke tretmaje. Kožo sem redno ustrezno negovala z gelom za umivanje. Čez dan sem uporabljala kremo za zaščito obraza, da se rdečica ni širila. Zvečer sem nanesla na obraz kremo za pomiritev kože. Začela sem se ukvarjati s športom, da sem skozi pore očistila telo toksinov in stresa. S tem ko sem očiščevala telo, sem se tudi notranje umirjala. Vzela sem si več časa zase in za sprostitev. Zadeve sem se lotila celostno in tako postopoma spreminjala svoj način življenja, ki je nekako po dveh letih postopoma privedel do tega, da je nadležna rdečica izginila.
Bradavice
Na koži se pojavijo majhni trdi kožni izrastki, ki lahko rastejo posamično ali v skupinicah. Bradavice so lahko privzdignjene od podlage ali ploščate. Okužimo se lahko z neposrednim kožnim stikom, v telovadnicah, bazenih, športnih dvoranah. Povzroča jih humani papiloma virus. Dermatologinja: »Virusne bradavice so zelo pogosta sprememba, še zlasti na rokah in podplatih in za zdravje niso ogrožajoče. Težave nastopijo, kadar povzročajo bolečine pri hoji ali kadar so umeščene ob ali pod noht in lahko povsem razoblikujejo rast nohta.
Idealnega zdravila za odstranjevanje bradavic ni. Poleg številnih domačih pripravkov (natresk, kreda, močvirska zlatica itn.) lahko kupimo številne izdelke v lekarnah, večina jih vsebuje različno močne kisline. V ambulantah bradavice zmrzujemo s tekočim dušikom, nanašamo lapis lazuli, zelo redko pa jih odstranimo operativno ali tretiramo z laserjem.«
Januar 2014