Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je ena glavnih zdravstvenih težav zahodne civilizacije in je hkrati najpogostejše srčno-žilno obolenje. Prva epidemiološka raziskava arterijske hipertenzije iz leta 1985 je pokazala, da je imelo v Sloveniji več kot 42 % ljudi povišan krvni tlak, najnovejša iz leta 2009 kaže na rast prevalence, saj naj bi imelo povišan krvni tlak skoraj 50 % Slovencev. Arterijska hipertenzija dolgo časa ne povzroča težav, vendar predstavlja dejavnik tveganja za aterosklerozo in organske okvare ter dolgoročno ogroža zdravje in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Zato je nujno, da »tihega ubijalca«, kot jo imenujejo, zgodaj prepoznamo in ustrezno zdravimo.

Avtorica: Maša Robič

Kaj je krvni tlak in kaj povišan krvni tlak

Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na žilno steno. Pri opredelitvi krvnega tlaka uporabljamo dva izraza, sistolična in diastolična vrednost krvnega tlaka. Sistolična ali zgornja vrednost nastane ob iztisu krvi iz srca, diastolično ali spodnjo vrednost pa izmerimo ob sprostitvi srčne mišice. Smernice opredeljujejo optimalen krvni tlak pod 120/80 mm Hg, vrednosti nad 140/90 mm Hg pa predstavljajo arterijsko hipertenzijo. Razdelimo jo v več stopenj glede na vrednosti krvnega tlaka (tabela 1).

Tabela 1: Klasifikacija arterijske hipertenzije glede na vrednosti krvnega tlaka (po SZO).

Dejavniki tveganja za nastanek arterijske hipertenzije

Nastanek primarne arterijske hipertenzije še ni popolnoma razjasnjen. Obstaja več teorij o njeni etiologiji. Dejavniki tveganja za njen razvoj so:

• starost (krvni tlak s starostjo raste z začetkom po 45. letu),
• spol (moški so bolj ogroženi kot ženske),
• genetika (obstaja več genov, ki jih povezujejo z arterijsko hipertenzijo),
• debelost,
• inzulinska neodzivnost (prediabetes),
• čezmerno uživanje soli,
• čezmerno uživanje alkohola,
• telesna neaktivnost,

Težave, ki jih občutijo bolniki

Arterijsko hipertenzijo imenujejo tudi tihi ubijalec. Tihi zato, ker pogosto ne povzroča težav, ubijalec pa zato, ker vodi v okvaro številnih organov. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom lahko tožijo zaradi glavobolov, utrujenosti, rdečice obraza, krvavitev iz nosu. Najpogosteje pa so brez vsakršnih težav, zato je toliko pomembnejše redno merjenje, vsaj enkrat mesečno.

Zakaj je zvišan krvni tlak nevaren?

Arterijska hipertenzija je tudi sama dejavnik tveganja za nastanek srčnih in žilnih bolezni, kot so koronarna bolezen srca, srčno popuščanje, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni, periferna arterijska okluzivna bolezen in ledvična odpoved. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za razvoj teh stanj. Tudi blaga hipertenzija, ki je pogostejša od hude, veliko prispeva k razvoju ateroskleroznih srčno-žilnih bolezni.

Obravnava bolnika

Pri obravnavi bolnika z arterijsko hipertenzijo je pomembno ugotoviti višino krvnega tlaka, razlog za njen nastanek in oceniti tveganje za srčno-žilne dogodke. Krvni tlak merimo z elektronskim ali živosrebrnim merilcem krvnega tlaka. Zdravnik postavi diagnozo arterijske hipertenzije, če je bil tlak na vsaj dveh meritvah v ordinaciji pri 2–3 obiskih višji od 140/90 mm Hg. Pri nekaterih ljudeh pride do fenomena »bele halje«, ko je krvni tlak v ordinaciji višji od domačih meritev. Za potrditev ali izključitev arterijske hipertenzije v teh primerih opravimo 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka.

Zdravljenje arterijske hipertenzije

Arterijska hipertenzija je kronična bolezen, ki je večinoma neozdravljiva. Cilj zdravljenja je zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni, ki jih povzroča nezdravljena arterijska hipertenzija. Pri vseh bolnikih želimo doseči krvni tlak pod 140/90 mm Hg.

Vsem bolnikom se priporoča izboljšanje življenjskega sloga. Če arterijski krvni tlak ne doseže ciljnih vrednosti, je potrebno dodatno zdravljenje z zdravili. Obstaja več različnih zdravil. Ne ustreza vsako zdravilo vsakemu. Če zdravilo ne učinkuje, ga zamenjamo ali zdravimo s kombinacijo različnih zdravil za zniževanje krvnega tlaka.

Bolnik mora biti zdravnikov sodelavec in mora aktivno sodelovati pri zdravljenju z upoštevanjem navodil o zdravem življenjskem slogu, rednem jemanju terapije ter rednim merjenjem in beleženjem vrednosti krvnega tlaka vsaj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer).

Kaj lahko naredimo sami

Zdrav življenjski slog je alfa in omega za preprečevanje nastanka in izboljšanje arterijske hipertenzije. Zato je pomembno, da poskrbite za spodaj navedene dejavnike. Blage oblike arterijske hipertenzije lahko zdravimo le z zdravim življenjskim slogom, pri višjih stopnjah krvnega tlaka pa zdrav življenjski slog skupaj z zdravili znižuje krvni tlak.

Telesna teža: Poskrbimo za primerno telesno težo. Pravilno jo bomo ocenili z izračunom indeksa telesne mase (ITM), ki se izračuna s formulo ITM = telesna teža (kg) / višina (m)². Normalen ITM je 19–25 kg/m². Pomagamo si tudi z oceno obsega pasu. Priporočljive vrednosti za moškega so manj kot 94 cm in za žensko manj kot 80 cm.

Sol: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča do 5 g zaužite soli na dan. Ne pozabimo, da je sol mnogim živilom že dodana.

Alkohol: Dovoljena dnevna količina zaužitega alkohola je 2 merici za moškega in 1 merica za žensko. Merica predstavlja 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja.

Kajenje: Kajenje okvarja žilno steno in prispeva k razvoju arterijske hipertenzije, zato je priporočljivo zmanjšanje in prenehanje kajenja.

Telesna aktivnost: Vsaj 2–3-krat na teden zmerne telesne aktivnosti, od tega naj bo 20 minut aktivnost intenzivnejša do zadihanja in znojenja. Priporočajo predvsem hojo, tek, kolesarjenje, plavanje itn.

Ali ste vedeli? 

• Obstajata 2 vrsti arterijske hipertenzije: primarna (95 %), kjer je vzrok neznan, in sekundarna, ki je pridružena drugim boleznim.
• Nezdravljeni hipertonik povprečno živi še 20 let po odkritju povišanega krvnega tlaka.
• Ob enakih vrednostih krvnega tlaka je preživetje žensk daljše od moških.
• Vzrok smrti bolnikov s povišanim krvnim tlakom so največkrat srčni infarkt z odpovedjo srca (60 %), možganska kap (30 %) in ledvična odpoved (8 %).