Avtor: dr. Polona Prohinar
Značilno za kronični stres je stalno povišana količina izločenega kortizola. Primarna funkcija tega hormona je povečanje koncentracije sladkorja v krvi ter povečanje zalog sladkorja v jetrih v obliki glikogena. Vpleten je tudi v presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Kortizol deluje tudi protivnetno. Psihološki stres povzroči v telesu preko izločenih hormonov, predvsem kortizola, metabolne (presnovne) spremembe, ki vodijo v shranjevanje energije, zamaščenost trebušnih notranjih organov (visceralna debelost), znižano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev) ter povišanje oksidativnega stresa. Kronično obremenjeni ljudje so v stanju nizkega sistemskega vnetja in zmanjšane sposobnosti povrnitve hormonskega ravnotežja v stanje pred stresom.
V modernem svetu smo poleg pretirane psihološke obremenitve izpostavljeni tudi pojavu prehranjenosti. Ta dva pojava skupaj delujeta sinergistično, torej se njuni učinki več kot le seštevajo. Pretiran stres sam po sebi pripelje do prekomernega hranjenja. To predstavlja metabolno obremenitev, saj poveča proizvodnjo prostih radikalov in povečano shranjevanje maščob. Hitro delujoči enostavni in prečiščeni ogljikovi hidrati (bel kruh, sladkarije iz belega sladkorja, kosmiči in ostali izdelki z dodanim sladkorjem, …) ustvarijo v telesu stanje stresa, saj spodbujajo izločanje kortizola. Na drugi strani počasi delujoči ogljikovi hidrati zagotavljajo enakomerno sproščanje vira energije.
Pri odzivu na stres uporabljamo energijo in hranila, ki bi jo sicer uporabili za normalne procese v telesu. Ko smo v stanju stresa, naše telo porablja dragocena hranila za nekaj, čemur sploh niso bila namenjena. Zaradi tega se naše potrebe povečajo, še posebej kar se tiče vitaminov in mineralov. Uravnotežena prehrana je bistven del strategije za odpravljanje stresa.
Hormoni stresa so odvisni od nekaterih hranil: za nastanek adrenalina je potrebno dovolj vitamina B3 (niacin), B12 (kobalamin) ter vitamina C. Za kortizol je nujen vitamin B5 (pantotenat). Vitamin B6 in cink (Zn) sta vključena v delovanje inzulina. Cela vrsta hranil sodeluje pri pretvorbi glukoze v celično energijo: vitamini B1, B2, B3, B5, koencim Q10, vitamin C, železo (Fe), baker (Cu) ter magnezij (Mg). Tudi zadostna količina aminokislin, gradnikov beljakovin, je nujna za sintezo hormonov stresa. Metionin, pogosto aminokislina v pomanjkanju, je nujen za hormone nadledvične žleze. Potreba po vseh teh hranilih se znatno poveča pri kroničnem stresu.
Stanje stresa pogosto poglobimo z nezdravo hrano in nezdravim načinom prehranjevanja. Pogoste so neprimerne odločitve glede prehranjevanja, ki znatno obremeni telo:
Oktober, 2010