Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine
Virusni bronhitis običajno izzveni v nekaj dneh ali tednih. Počitek, vnos tekočin (čaj, sok, juha) in vlažen zrak v prostoru bistveno izboljšajo počutje. Protibolečinska zdravila (paracetamol, ibuprofen, acetaminofen) pomagajo pri bolečini in zniževanju telesne temperature. Če je kašelj zelo moteč, si bolnik lahko kupi sirup, ki pomirja kašelj. Načeloma pa ne zaustavljamo produktivnega kašlja, saj čisti sluz iz dihal in pomaga k hitrejšemu okrevanju. Otrokom, mlajšim od dveh let, ne priporočamo tovrstnih zdravil.
Pri bolnikih, ki so že znani astmatiki, se lahko astma poslabša. Neredko pa predpisujemo zdravila proti astmi tudi bolnikom, ki sicer nimajo astme (za krajši čas!), a se jim ob akutnem bronhitisu pojavi izrazito piskanje v pljučih (bolnik ga običajno zazna sam). Po prebolelem bronhitisu lahko traja kašelj nekaj tednov ali celo mesec dni. Zakaj? Ker se bronhialno vejevje dlje časa obnavlja, še posebno pri kadilcih. Kašelj še vedno ni razlog za predpis antibiotika. Bolnika moramo pomiriti in mu razložiti, da kašelj brez povišane telesne temperature še ne pomeni poslabšanja bolezni, zato panika ni potrebna. Če pa traja kašelj dlje časa, nekaj tednov, posumimo na pljučnico, astmo, …
Pogosto ponavljanje nenadnih, akutnih bronhitisov lahko vodi v dolgotrajnejši, kronični bronhitis, ki zahteva medicinsko diagnostiko in pregled pri zdravniku. Bolezen je resna. Obravnavamo jo v sklopu kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), med katero poleg kroničnega bronhitisa prištevamo še emfizem. Obe bolezni sčasoma napredujeta in povzročata nepopopravljivo škodo na pljučih. Še opozorilo: akutni bronhitis ni kronična obstruktivna pljučna bolezen!
Posebno žalostno in omembe vredno dejstvo je, da pri večini bolnikov (več kot polovici!) s KOPB ni bolezen pravočasno odkrita oziroma le-ta o bolezni ničesar ne ve! Glavni povzročitelj bolezni je seveda kajenje (cigaret, pipe, cigar, marihuane, hašiša, …) in tudi pasivno kajenje. Največ, kar lahko že danes storimo za svoje zdravje, je, da ne kadite oziroma da takoj prenehate s kajenjem. Če je mogoče, se izogibajte tudi pasivnemu kajenju (ne hodite v kadilsko družbo). Delavci v nekaterih poklicih so izrazito ogroženi, še posebno, če so na delovnem mestu dnevno izpostavljeni prahu, kemikalijam, barvilom, topilom. Priporočam, da nosite masko ali respirator. Opozarjam vas, da je v poletnih mesecih raven ozona v zraku zelo visoka, zato je treba omejiti dnevne aktivnosti na prostem. Tudi ozon lahko poškoduje naša dihala.
Kako in kdaj pomislimo na KOPB? Dolgoletno kajenje tobaka poškoduje naša dihala. Nekateri kadilci več let ne opazijo, da imajo težave s kašljem, povečano tvorbo in pljuvanje sluzi, težave s kratko sapo, še posebno med telesno vadbo, piskanje in škripanje v pljučih, občutek polnega, preozkega prsnega koša, … Vsi našteti bolezenski znaki nastanejo kot posledica stalne zapore (obstrukcije) dihalnih poti. Zaporo povzroča vnetje sapnic (zaradi draženja z nikotinom in ostalimi škodljivimi snovmi). Zmanjšan pretok zraka skozi dihala poškoduje pljučno sposobnost za prenos kisika v telo in za odstranitev ogljikovega dioksida iz telesa.
Bolniki s KOPB potrebujejo več truda in napetosti za premagovanje upora pri dihanju, zato je njihova sapa krajša in otežena. Pravimo, da če imaš KOPB, opravljaš »naporno delo« ob vsakem vdihu in izdihu. Kratka sapa v daljšem življenjskem obdobju prej ali slej vpliva na življenjski slog sam po sebi, saj si mora bolnik prilagoditi dnevne dejavnosti in tako vsako fizično delo traja dlje, z vmesnimi počitki.
je tisto pravo, kar lahko zdravnik naredi za vas. Kaj pa vi? Ne pomanjšujte težav in si priznajte, če opažate težave z dihanjem. Ne pripisujte jih (samo) svojemu staranju ali izgubi kondicije. Prve težave s kratko sapo lahko opažamo že v starosti srednjih 40 let in zgodnji alarm je lahko dlje časa trajajoči kašelj z obilo sluzi. Prva naloga je, da prenehate s kajenjem ali z izpostavljenostjo dražečim snovem. Druga pa, da opišete težave svojemu zdravniku in skupaj najdeta pot za izboljšanje vaše pljučne funkcije oziroma da čim prej preprečite nadaljnjo pljučno okvaro/bolezen.
SPIROMETRIJA je zelo učinkovita diagnostična metoda za opis astme in KOPB, njuno odkrivanje ter spremljanje bolezni in sprememb. V ambulanti družinskega zdravnika jo uspešno izvajata tako zdravnik kot medicinski tehnik.
Odgovorite na spodnji vprašalnik. Če odgovorite na katerokoli vprašanje z DA, prosite svojega osebnega zdravnika, da vam naredi spirometrijo!
Ste kdaj kadili oz. kadite? | DA | NE |
Imate občutek kratke sape (bolj kot drugi ljudje)? | DA | NE |
Kašljate oz. se kašlja nikakor ne morete znebiti?
Npr. kašelj preko celega dne ali zjutraj. |
DA | NE |
Ali ob kašlju izpljuvate tudi sluz? | DA | NE |
Vas obkrožajo kadilci? | DA | NE |
Delate v prahu ali s kemikalijami? | DA | NE |
Ima kdo v vaši družini bronhitis ali emfizem? | DA | NE |
Ali ob dihanju slišite tudi piske ali poke? | DA | NE |
Spirometrija je enostaven dihalni test, ki meri prostornino izdihanega zraka po vašem najglobjem vdihu. Rezultat testa nam prikaže dva pomembna parametra (številki), s katerima ocenimo dihala oz. stopnjo zapore (obstrukcije).
Opisujemo več stopenj KOPB (glede na klinične znake in stopnjo prizadetosti dihal). Najbolje je, da bolezen odkrijemo dovolj zgodaj in jo zdravimo, čeprav bolezen ni popolnoma ozdravljiva. Pri zdravljenju še posebej pazimo, da se upočasni stopnja okvare pljuč, da se čim bolj zmanjšajo bolezenski znaki v smislu kašlja in kratke sape, da bolnik ponovno prične (s sebi primerno) fizično vadbo, da je čim manj poslabšanj in da se izboljša kakovost življenja. Ob zelo hudi KOPB potrebuje bolnik zdravljenje s kisikom na domu.
V sklopu resne in hude KOBP je treba omeniti še emfizem, bolezen, ki nastaja postopno in jo opisujemo kot uničenje pljučnih mešičkov ter najmanjših delov bronhialnega vejevja. To postopno uničenje majhnih dihalnih poti se kaže ob hkratnem nastanku velikih »žepov«, ki so kot baloni v pljučih, napolnjeni z zrakom. Celotna površina dihalnih poti se opazno zmanjša (na račun »praznega« prostora) in preprečuje normalno oskrbo telesa s kisikom. Skupaj s kroničnim bronhitisom ima lahko tak bolnik resne težave z dihanjem. Z zdravljenjem delno upočasnimo proces, a ga nikoli ne pozdravimo. Glavni krivec je seveda kajenje (in nekatere prirojene bolezni).
Od 5. avgusta 2007 dalje je v Sloveniji prepovedano kaditi v vseh zaprtih delovnih in javnih mestih. V javnomnenjski raziskavi Ministrstva za zdravje RS po enem mesecu od uveljavitve ukrepa pa so tudi prikazali, da je novi zakon k opustitvi kajenja spodbudil 14 % kadilcev.
Statistike so pokazale, da večina kadilcev (80 %) vsaj enkrat letno obišče svojega zdravnika, a je le pri petini od teh ob obisku prisotno tudi svetovanje o morebitni opustitvi kajenja. Večina kadilcev je že vsaj enkrat v življenju razmišljala, da bi prenehala s kajenjem.
Kajenje in vdihavanje tobačnega dima prizadeneta skoraj vsak organ v telesu, zato je tveganje za zgodnejšo smrt pri kadilcih 1,7-krat večje kot pri nekadilcih. Večje tveganje je sorazmerno trajanju kadilske navade in številu pokajenih cigaret. Rak na pljučih ni edina oblika raka, ki je pogostejša pri kadilcih. Omeniti velja še pogostost raka v ustni votlini, na požiralniku, sečnem mehurju, srčno-žilne bolezni in ateroskleroza (vključno z erektilno disfunkcijo pri moških) ter večje tveganje za trombembolije pri ženskah, ki istočasno jemljejo še kontracepcijske tablete, so pri kadilcih izjemno velika težava. Zaradi vdihavanja škodljivih substanc v cigaretah in vsakodnevnega draženja dihal se pogosteje razvijeta kronični bronhitis in emfizem, ki poslabšata kakovost življenja ali vodita v prezgodnjo smrt.
Kajenje negativno vpliva tudi na kostnino (osteoporoza, zlomi), na želodčno sluznico (pogostejše težave z zgago in vnetjem želodčne sluznice), negativno vpliva na oko in vid, na kožo, na zobe in zadah, na spolne organe (na kakovost sperme pri moškem in na plodnost pri ženski), … Opažamo, da so kadilci večkrat bolni od nekadilcev, saj je njihov imunski odziv zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu delno zavrt. Še posebej v zimskih mesecih prebolevajo številna vnetja (okužbe) dihal. Pasivno kajenje se pri otrocih izraža z zmanjšano porodno težo, nenadno smrtjo dojenčka, s poslabšanji ali z novimi pojavi astme, s številnimi okužbami spodnjih dihal in povečanim izločanjem sluzi.
Recite kajenju: »Ne!«.
S prenehanjem kajenja boste najbolj prispevali k zdravju svojih pljuč in dobremu počutju celotnega organizma, posredno pa tudi na ostale ljudi, ki vas obkrožajo. Kadarkoli prenehate kaditi (tudi če ste že »stari kadilec« in brezupen primer), se bo pljučna okvara zmanjšala in pljučna funkcija popravila (ne 100 %, a vendar bolj, kot če ne prenehate kaditi!).