Avtor: Andreja Hergula
Tromboza pomeni krvni strdek v žili. Če strdki nastanejo v venah, govorimo o venski trombozi. Za nastanek tromboze običajno krivimo upočasnjen pretok krvi, povečano nagnjenje k strjevanju krvi in poškodbo žilne (venske) stene. Tromboza ponavadi nastane, ko sta prisotna vsaj dva od teh treh omenjenih dejavnikov tveganja. Vse to se dogaja pri skoraj vseh resnejših boleznih. Še posebej pa moramo izpostaviti povečano tveganje pri bolnikih z rakom. Pogosteje kot resne internistične bolezni tromboza spremlja poškodbe ali operacije. Pomemben dejavnik pri nastanku je tudi dolgotrajnejše mirovanje oziroma ležanje, pri katerem predvsem mišice (predvsem nožne) ne delujejo in kri po venah teče zelo počasi, zato lahko zastaja in pride do strdkov.
Najpogostejša je tromboza v venah nog. Po besedah strokovnjaka dr. Matije Kozaka pri tem ne gre za prizadetost vidnih ven, ki predstavljajo povrhnji del in so eden od pojavov krčnih žil. Te so očem vidne. V primeru tromboze gre za globoke vene, ki jih z očmi ne vidimo. Lahko pa vidimo rezultate tega, da so žile zamašene. Zelo preprost znak je otekanje. Zaradi te otekline so lahko mišice bolj boleče, prav tako je lahko vsaj v začetnih dneh bolj boleča tudi hoja. Noga je lahko tudi modrikasta, vendar to ni najbolj zanesljiv znak.
Kako jo torej odkrijejo? Sam pregled lahko pripelje do suma, da ima oseba vensko trombozo, vendar pa jo lahko dokončno diagnosticiramo z dodatno preiskavo ven. V zadnjih letih zato uporabljamo ultrazvočno preiskavo, ki je enostavna in zanesljiva metoda ter dostopna vsem.
Ne obstaja blažja oziroma hujša tromboza. Tromboza obstaja ali pa je ni. Skoraj vsaka se zdravi na enak način. Pri trombozi v akutnem obdobju obstaja nevarnost, da se bo strdek širil in večal. Druga stvar, ki se lahko zgodi, je ta, da se strdek odtrga in odleti v pljuča, zamaši pljučno ožilje in posledično lahko prizadeta oseba celo umre. Gre torej za zelo resno bolezen. Tako stanje lahko povzroči vsak strdek, tudi majhen.
Zavedati se moramo, da z ultrazvokom in s kliničnim pregledom vidimo večje žile, čisto drobnih žilic pa ne moremo opaziti. Zdravniki so mnenja, da tromboza, ki bi nastala v teh majhnih žilicah, ne bi bila toliko pomembna.
Tromboza se lahko pojavi kjerkoli v telesu. Najpogostejše so tromboze v nogah, delen razlog tiči v tlaku. Spremembe v tlakih so takšne, da je pretok krvi spremenjen, v nogah je tlak drugačen kot pa v rokah. Seveda pa poznamo tudi tromboze v glavi, možganskih venah oz. sinusih, rokah, trebuhu. Naštete vrste so redkejše, daleč najpogostejše pa so tromboze v nogah.
Vse nosečnice ne dobijo tromboze. Treba pa je povedati, da tveganje pri nosečnicah in porodnicah do 1,5 meseca po porodu obstaja. Razlogi tičijo v spremenjenem hormonskem stanju, spremenjenem pretoku po venah, različnih genetskih dejavnikih – v prirojeni trombofiliji oziroma prirojeni in pridobljeni nagnjenosti do venske tromboze. Poleg tega so bolj izpostavljene tiste nosečnice, ki morajo ležati dlje časa, imajo krčne žile oziroma se soočajo z debelostjo. Tromboza je pri nosečnicah v razvitem svetu sicer zelo redek, a kljub vsemu najpogostejši vzrok smrti. K temu privede pljučna embolija, ki je posledica tromboze. Vendarle pa se nosečnica lahko pred nastankom teh bolezni delno zavaruje z zdravim življenjem, v njeno korist pa je tudi, če se poleg tromboze ne spopada še s kakšno drugo boleznijo.
Če gledamo na bolezen skozi celotno življenjsko obdobje, lahko rečemo, da se pojavlja pri obeh spolih. V mladih letih je predvsem zaradi kontracepcijskih tablet in sočasnih prirojenih dejavnikov pogostejša pri mladih dekletih. Tu gre za hormonski vpliv. Kontracepcijske tablete vsebujejo hormone, ki povečajo nagnjenost k nastanku tromboze, ki pa je tudi v teh primerih zelo redka. V starejšem obdobju pa je zaradi venske tromboze bolj ogrožen moški spol. Torej zelo očitne razlike med spoloma ni.
Omenili smo, da na trombozo vpliva tudi mirovanje. Toda tu ne gre za premalo gibanja, pred katerim svarimo bolnike z aterosklerozo (ali morda s srčno-žilnimi boleznimi. Govorimo o dejanskem mirovanju, vztrajanju v prisilnem položaju. V praksi se s tem srečujemo med daljšimi letalskimi poleti, ko 6 ur sedimo čisto pri miru ali pa tudi pri dolgi vožnji z avtomobilom. Tveganje za vensko trombozo lahko človek prepreči že s tem, da se na kratko sprehodi po letalu ali da gre dvakrat okrog avta. V primeru, da se na dolgem poletu oziroma vožnji dlje časa ne bi gibali, bi se tromboza lahko razvila že takoj po poletu oziroma med poletom.
V nekaterih primerih je ozdravitev možna, v nekaterih ne. Na dolgoročne rezultate tromboze vpliva obsežnost oz. velikost tromboze. Pri polovici prizadetih, predvsem tistih, ki imajo manjše tromboze, lahko telo strdek samo raztopi.
Bolnik mora pri zdravljenju upoštevati vsa navodila zdravnikov in se zdraviti z zdravili. Dr. Kozak pa toplo svetuje tudi naslednje: »Priporočam kompresijske nogavice, ki jih je treba nabaviti po meri. Prizadeta oseba nogavice nabaviti v trgovini, kjer nogo izmerijo in nato izdajo ustrezno nogavico. Bolnik mora nogavico nositi dolgo časa, študije priporočajo triletno nošenje, če želimo imeti od tega korist.«
Zdravljenje tromboze, ki nastane zaradi nekega očitnega razloga, na primer zloma noge, traja 3 do 6 mesecev. Zdravljenje tromboze, kjer nekega jasnega razloga ne opazimo takoj, traja vsaj 6 mesecev. Najdlje pa traja zdravljenje tromboze, ki je nastala zaradi raka. Zdravi se tudi več let, do takrat, ko je rak po mnenju zdravnikov že pozdravljen. Če pa se venska tromboza ponovi, se zdravi bistveno dlje, stvari postanejo nekoliko bolj zapletene.
Venska tromboza lahko v akutnem stanju povzroči pljučno embolijo – strdek v pljučih, ki je smrtno nevaren. V kasnejšem obdobju lahko tromboza povzroči številne moteče simptome, ki jih s skupnim imenom imenujemo potrombotični sindrom: otekanje, bolečina prizadetega dela noge, okvare kože s srbenjem, z lokalnim vnetjem in na koncu tudi z ranami na koži. Lahko gre tudi za slabšo gibljivost nog. »Nek dvajsetletnik ima lahko tri oziroma štiri leta po trombozi, ko se mu žila še ni odprla, v kasnejših letih resne težave. Lahko se sooči tudi z ranami na koži. To pa je moteča zadeva, ki se jo težko pozdravi,« razloži dr. Matija Kozak.
Infarkt je s trombozo povezan posredno. Sodi med resne bolezni in tako kot vse resne bolezni prisili človeka, da se manj giba. Zaradi manjše aktivnosti in pokretnosti lahko pride do tromboze. S temi primeri se soočamo v bolnišnicah, zato te bolnike preventivno zdravimo z zdravili. Pri tem je treba pojasniti, da klasični infarkt, kjer se človek lahko giblje že drugi, tretji, četrti dan in gre peti dan že domov, ni tako zelo ogrožajoč. Večja previdnost je potrebna pri bolniku, ki zaradi zapletov preživi v bolnišnici dva, tri mesece.
Laiki bi morda pomislili, da gre pri preležaninah, ki nastanejo takrat, kadar bolnik dolgo časa ostaja v enakem položaju, za enako stvar kot pri venski trombozi. Vendar sta si ti dve stvari med seboj zelo različni. Pri preležaninah pride zaradi dolgotrajno povečanega pritiska do slabe prekrvavljenosti tkiva, tako da slednje odmre. Pri venski trombozi pa gre za nekaj drugega, in sicer kri po velikih venah slabo teče in se strdi. To si lahko predstavljamo tako, da če cevko na eni strani zapremo, tekočina ne teče. Če teče manj, lahko pride do strdkov.
… da študije zaenkrat ne kažejo povezave med kajenjem, mastno hrano in neukvarjanjem s športom s povečanim tveganjem za nastanek tromboze?
… da ni toliko pomembno oz. nevarno, če bolniki z vensko trombozo nosijo oprijeta oblačila. Priporočljive so celo posebne nogavice, ki ne povzročajo zastajanja na globokih venah. Te so namreč med mišicami zaščitene pred relativno šibkimi stiski.