Avtorica: Helena Žagar
Za začetek dr. Verdinek razloži, da je strjevanje krvi in posledično nastanek krvnih strdkov normalen proces, ki v telesu poteka ves čas. »V zdravem telesu so faktorji, ki povzročajo strjevanje in razkrajanje strdkov, ves čas prisotni in skrbijo, da se kri ob poškodbi strdi, ko se tkivo zaceli, pa se strdek v prizadetih žilah in tkivu razkroji. Do težav lahko pride ob določenih stanjih (npr. daljša negibnost ob zlomu okončine, daljši polet, bolezen), ko faktorji strjevanja prevladajo in lahko povzročajo tvorbo strdka predvsem v venskem sistemu. V tem primeru pride do motenega odtoka krvi iz okončine. Če imamo zožene arterije na okončinah (ateroskleroza), atrijsko fibrilacijo brez antikoagulantne zaščite, bolezen aorte ali anevrizme na arterijah nog, pa lahko pride tudi do embolije in tromboze arterij na udih, v možganih, na srcu, pa tudi na drugih organih.«
Nadalje dr. Verdinek pojasni, da v grobem ločimo tromboze na arterijske in venske.
Venska tromboza nastane najpogosteje v predelu nog, občasno pa tudi rok in v trebušnih venah. »Ob pojavu smo pozorni na anamnezo nedavnih kirurških posegov, poškodb, bolezni s težjim potekom in daljše zmanjšane mobilnosti. Če teh sprožilnih momentov ne ugotovimo, po navadi zastavimo tudi iskanje možnosti hkrati prisotne rakave bolezni, pri teh so namreč venske tromboze precej pogostejše. Med redkejšimi vzroki, ki jih testiramo, če ne potrdimo drugih vzrokov, so tudi prirojene motnje strjevanja (trombofilije), pri katerih gre za povečano nagnjenost k tvorjenju venskih strdkov.« Razlikovanje med različnimi razlogi je pomembno zaradi načina in trajanja zdravljenja, poudari dr. Verdinek.
Venska tromboza se kaže z oteklino ene ali redko obeh okončin, oteklina nastane hitro, v dnevu ali dveh, ud postane temneje obarvan (rdeče-vijoličasti odtenki) v primerjavi z neprizadeto okončino. Boleče je gnetenje mišic, bolniki pravijo, da jih ob premikanju zateguje, občutek je, kot bi imeli naenkrat preozko kožo. »Če se pojavijo taki simptomi, je treba obiskati zdravnika, odlašanje je lahko zaradi možnih zapletov tudi smrtno nevarno,« opozori dr. Verdinek.
Preberite tudi prispevek: Venska tromboza – primer bolnice – ABCzdravja.si
Dejavniki tveganja za vensko trombozo so: daljša imobilizacija po poškodbah, operacijah; prebolevanje bolezni, ki je zahtevala pretežno počivanje; aktivno ali zdravljeno rakavo obolenje; dedni dejavniki povečane nagnjenosti k tvorjenju venskih strdkov. »Določene infektivne bolezni, sploh okužba s SARS-CoV-2, močno povečajo tveganje za vensko trombozo,« še doda sogovornica.
Najhujši zaplet venske tromboze, do katerega lahko pride, je pljučna embolija, ki je lahko tudi smrtno nevarna. »Nastane tako, da se iz tromboziranih ven, iz katerih kri teče proti srcu, lahko odtrga del strdka, ta pa potuje preko desnega srca v pljučne arterije. Tam povzroči, da se pretok zmanjša, nastane pljučna hipertenzija, zaradi česa pride do popuščanja desnega prekata srca. Pojavu pravimo akutno pljučno srce. Posledica tega je obstruktivni šok, padec tlaka, lahko se konča tudi s smrtjo. Manj resne posledice lahko tromboza pusti tudi lokalno, sploh, če se strdek v celoti ne rekanalizira oz. stopi, in je okončina lahko trajno debelejša od druge, kronični edem pa poveča tveganje za kožne okužbe, tvegano je tudi za ponovitev venske tromboze.«
Opozorilni znaki za pljučno embolijo so oteženo dihanje; lahko bolečina v prsih, predvsem pri manjših naporih; kadar pride do pljučnega infarkta z draženjem plevre, je prisotna tudi ostra bolečina ob globokem dihanju.
»Preventiva venske tromboze temelji na skrbi za redno razgibavanje (postanki med daljšo vožnjo, sprehajanje po letalu med daljšim letom), med prebolevanjem resnih bolezni v bolnišnicah bolniki prejemajo zaščito z nizkomolekularnimi heparini, po ortopedskih operacijah pa s tabletami proti strdkom, ki jih je treba dosledno jemati. Pri ljudeh s krčnimi žilami med potovanjem svetujemo kompresijsko terapijo z nogavicami ali elastičnimi povoji,« našteva Verdinkova.
Preberite tudi prispevek: Kaj je venska trombembolija? – ABCzdravja.si
Pri arterijski zapori oz. trombozi gre za strdek v arteriji, ki zmanjša ali zapre pretok oz. prekrvavitev organa ali uda. Nastane pretežno na mestu predhodno obolele arterije (ateroskleroza, anevrizma arterije), ali pa tja zanese strdek iz srca ali bolj proksimalnega dela arterije (embolija), pojasni dr. Verdinek. Arterijska tromboza nastane lahko na vseh organskih sistemih. Posledice so infarkti, kot najnevarnejša med njimi možganski in srčni infarkt.
»Opozorilni znaki infarkta uda so huda bolečina v udu, bledica, nezmožnost premikanja uda, mravljinčenje uda, pulzi so na prizadeti okončini odsotni. Znake možganskega infarkta povzamemo z anagramom GROM (govor, roka, obraz, minute), se pravi motnja govora, asimetrija obraza, nezmožnost premikanja ene strani telesa, minute pa tu pomenijo dejstvo, da gre za urgentno stanje, kjer z zdravniško obravnavo ne smemo zamujati,« poudari sogovornica. »Pri srčni kapi je glavni simptom po navadi huda tiščeča bolečina v prsih, ta lahko seva v roke, čeljust, ob tem je pogosto oteženo dihanje, lahko pa se pokaže z nenadno srčno smrtjo, kjer arterijska zapora sproži maligno aritmijo, ki ji pravimo ventrikularna fibrilacija. Ob tem je najbolj pomembno, da se začne čim prej s temeljnimi postopki oživljanja in uporabo defibrilatorja.«
Dejavniki tveganja so: kajenje, ateroskleroza, previsoke maščobe v krvi, previsok tlak, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen in družinska nagnjenost. »Pomembno pogosteje obolevajo tudi ljudje z ledvičnim popuščanjem (kronično ledvično insuficienco). Ti dejavniki se med seboj kombinirajo in povečujejo,« pove dr. Verdinek.
Preberite tudi prispevek: Arterijska hipertenzija – ABCzdravja.si
Diagnostika in zdravljenje se morata začeti čim prej, da se zmanjša poškodba tkiv, ki po trombozi niso prekrvljena, zato je treba ob takem dogodku takoj poiskati zdravniško pomoč, opozarja Verdinkova. »Diagnostika se začne s pregledom, odvzemom krvi za določanje razpadnih produktov mišičja (mioglobin, kreatinin kinaza, troponin pri sumu na srčni infarkt), EKG-jem, pri sumu na ishemijo uda ultrazvokom in CT-preiskavo. Ob potrditvi suma se v urgentni ambulanti aplicira heparin, nato bolnika premestimo za intervencijo. Ta je lahko perkutana (preko žil se poišče mesto zapore žile in se jo razširi), lahko se odločimo za topljenje strdka preko lokalne infuzije ali kirurško odstranitev strdka. Pri možganski kapi je postopek nekoliko drugačen, bistveno je namreč, da se najprej in čim hitreje opravi CT-diagnostika, da se lahko začne s trombolitičnim zdravljenjem oz. čim prej bolnika premesti za mehansko ravaskularizacijo v terciarni center.«
Odgovor se skriva predvsem v skrbi za zdrav življenjski slog, mediteranski dieti z majhno vsebnostjo nasičenih in transmaščobnih kislin, redni telesni dejavnosti in doslednem in intenzivnem zdravljenju dejavnikov tveganja, je jedrnata Verdinkova.
Na vprašanje, za kakšen tip krvnih strdkov gre pri strdkih, ki se pojavljajo v redkih primerih cepljenja z vektorskimi cepivi, sogovornica odgovarja: »Pri cepljenju z vektorskimi cepivi se strdki pojavijo zaradi sprožene kaskade koagulacije ob vnosu antigena. Zakaj natančno se to zgodi pri nekaterih ljudeh, še ni povsem jasno. Praviloma v krvi vidimo visok D-dimer (razpadni produkt strdkov) in nizke trombocite, ki jih napadejo protitelesa, ki se ob cepljenju proizvedejo. Stanju rečemo imunska trombocitopenija. Tromboze so prisotne tudi na mestih, ki niso običajna (npr. venski sinusi v glavi), lahko pa tudi na bolj običajnih. Arterijske tromboze niso značilne. Bolj natančen mehanizem ali marker, ki bi ga lahko identificirali in tako posumili na povečano tveganje, za zdaj ni znan.«
Preberite tudi prispevek: Ko zaboli v prsnem košu – ABCzdravja.si
A V zdravem telesu so faktorji, ki povzročajo strjevanje in razkrajanje strdkov ves čas prisotni.
B Med hujše posledice tromboze sodijo pljučna embolija ter srčni in možganski infarkt.
C Okužba s SARS-CoV-2 močno poveča tveganje za vensko trombozo.