Avtor: Aleksandra Bergant Suhodolčan,dr-med.
Virusi Herpes simplex (HSV) pogosto povzročajo okužbe pri ljudeh. Poznamo viruse HS tipa 1 in 2. Pri okužbi s HS tipa 1 se večinoma pojavijo spremembe na ustnicah, medtem ko je okužba s HS tipa 2 običajno povezana s spremembami na spolovilu, vendar pa oba tipa virusa lahko povzročata tako ene kot druge spremembe. Po razmnoževanju na koži ali sluznicah virus ostane trajno prisoten v živčnih ganglijih in lahko povzroča ponovne izbruhe bolezni. Večina ljudi (kar do 90 %) je prekuženih s HSV-1, približno četrtina pa s HSV-2.
Do prve okužbe s HSV-1 pride običajno že v otroštvu, in sicer z neposrednim stikom s kožo ali sluznico okuženega, ki pa ima lahko tudi asimptomatsko okužbo (to pomeni, da na koži ali sluznicah ne vidimo sprememb). Pri otrocih lahko okužba poteka kot herpetični gingivostomatitis, ki ga laično imenujemo tudi »slinavka«. Bolezen se začne s slabim počutjem in povišano telesno temperaturo. Dan do dva kasneje opazimo tudi spremembe v ustih. Sluznica ust je pordela in nabrekla, na njej nastanejo mehurčki, ki zelo hitro počijo in se oblikujejo v okroglaste razjede. Spremembe se lahko širijo tudi izven ustne votline, prizadenejo ustnice ter kožo ob ustih. Ker so spremembe v ustih zelo boleče, bolniki odklanjajo hrano in tekočino. Nove spremembe se pojavljajo 4–5 dni, nato pa se v 7–14 dneh sluznica povsem zaceli.
Pri ponovnem sproženju aktivaciji virusa se na ustnici pojavi skupek mehurčkov, ki se v nekaj dneh spremenijo v razjede in kraste. Bolniki nekaj ur pred pojavom sprememb na ustnicah občutijo draženje, zbadanje ali srbenje, skratka vedo, da »se nekaj dogaja«. Pojav mehurčkov na drugih mestih, kot so nos, brada, lica, pa tudi drugje po koži, je redkejši. HSV lahko okuži tudi oči in povzroča brazgotinjenje roženice. Hujše spremembe pri okužbi s HSV najdemo pri bolnikih, ki imajo oslabljen imunski sistem.
Najpogostejši sprožitelji ponovne sprožitve HSV na ustnicah so stres, povišana telesna temperatura, spremembe v hormonskem statusu (npr. ob menstruaciji) in izpostavljenost UV-žarkom, mednje pa spadajo tudi poškodba obraza in nekateri kemični in laserski postopki na obrazu.
Okužbo s HSV običajno prepoznamo po značilni klinični sliki in podatkih, ki jih izvemo od bolnika. Če smo v dvomih, obstajajo metode za dokaz virusov v tekočini, ki je v mehurčku.
Prenos okužbe poskušamo preprečiti s tem, da se izogibamo stiku z okuženimi med zagonom kožnih sprememb. Ker pa je veliko okužb asimptomatskih, to ni vedno uspešno.
Blage okužbe zdravimo z lokalno terapijo, kamor spadajo protivirusna mazila in mazila, ki spremembe nekoliko posušijo (npr. takšna, ki vsebujejo cink), obstajajo pa tudi zdravila s protivirusnim učinkom, ki so namenjena zdravljenju hujših oblik okužbe.