Sklepne površine zdravega sklepa pokriva hrustanec, ki omogoča normalno gibanje. Sčasoma se začne hrustanec zaradi različnih vzrokov spreminjati in obrabljati, najpogosteje zaradi staranja, poškodb, prirojenih okvar sklepov ter preobremenitev. Hrustanec spremeni barvo, na njegovi površini se pojavijo razjede, postaja tanjši, bolj krhek ter neodporen na obremenitve. Na koncu hrustanec povsem izgine. Tako se sklepni prostor zmanjšuje, sklepne površine niso več gladke, ne drsijo druga ob drugi, temveč se drgnejo med seboj.
Prvi znak bolezni je bolečina, najprej le občasna, ki v mirovanju preneha, in običajno ni zelo močna. Stopnjuje se pri obremenitvi (na primer pri hoji, …). Pojavlja se tudi okorelost med mirovanjem (t.i. jutranja okorelost) v prizadetem sklepu. Sprva so prizadeti sklepi prstov na rokah in nogah, vratni in ledveni del hrbtenice ter kolki in kolena. Pojavi se tudi otekanje sklepa in zmanjšana gibljivost le-tega. Postopoma postaja sklep vedno manj gibljiv in lahko na koncu otrdi v nepravilnem položaju.
Velikokrat so bolečine že v mirovanju tako hude, da je treba redno jemati tablete proti bolečinam. Ko so težave zaradi obrabe že tako hude, je operacija najboljša možnost. Vstavi se endoprotezo – umetni kolk ali koleno.
Vstavitev umetnega sklepa je velika operacija. Pred operacijo je treba opraviti pri izbranem zdravniku ali internistu vse potrebne preiskave. Navesti je treba tudi vsa zdravila, ki jih bolnik uporablja.
Operacija poteka približno dve uri, nato pa je bolnik dan ali dva v sobi za intenzivno nego. V sobi na oddelku se bolnik postopoma spet začne gibati, nauči se pravilnega vstajanja, obračanja in premikanja, vaj in uporabe bergel.
Bolnik po operaciji dobiva zdravila, ki preprečujejo nastajanje strdkov. Lahko so v obliki injekcij, ki se jih vbrizgava v podkožje trebuha, v zadnjem letu pa so tudi v obliki kapsul, kar precej poenostavi in olajša zdravljenje doma. Ta zdravila je treba jemati vsaj mesec dni po operaciji. Velike ortopedske operacije so posegi, pri katerih je največja verjetnost nastanka krvnih strdkov, ki lahko ogrozijo zdravljenje in celo življenje. Zato je nujno, da ta zdravila jemljete redno, tako kot jih je predpisal zdravnik. Da bi še zmanjšali možnost nastajanja strdkov, je treba povijati noge z elastičnimi povoji ali pa uporabljati kompresijske nogavice.
Rehabilitacija po vstavitvi umetnega sklepa je dolgotrajna. Redno je treba izvajati vaje ter se naučiti pravilne hoje z berglami in pravilnega polaganja nog, nato pa postopoma po navodilih fizioterapevta in ortopeda bergle tudi opustiti. Operirani mora večkrat na dan prehoditi krajše razdalje. V nekaj mesecih se bo lahko veliko bolje gibal, predvsem pa brez bolečin v sklepu. Kljub temu pa operirani ne sme pozabiti, da umetni sklep ni tako trpežen in da vse aktivnosti z njim niso mogoče.
Velike ortopedske operacije nosijo s sabo največje tveganje za pojav krvnih strdkov. Brez zdravljenja bi se le-ti pojavili pri 60 % bolnikov. Z ustreznim zdravljenjem pa lahko njihovo pojavnost izredno zmanjšamo. V ta namen so se dolga leta uprabljala le zdravila v obliki injekcij. V zadnjem letu pa bolniki lahko uporabljajo tudi zdravilo v obliki kapsul (dabigatran), ki je po učinkovitosti in varnosti primerljivo z doslej uporabljanimi zdravili v obliki injekcij. Njegova bistvena prednost je bolnikom prijaznejši način jemanja. Bolnik prejme prvo kapsulo nekaj ur po operaciji, nato pa mesec dni jemlje vsak dan po dve kapsuli hkrati.
Februar, 2010