Fizična aktivnost je eden od poglavitnih dejavnikov preprečevanja nastanka bolezni srca in ožilja. Tokrat se bomo raje posvetili temu, kako fizično aktivnost vpeljati v svoje življenje, če že imamo težave s srcem in z ožiljem.

Zakaj smo se znašli na tej točki življenja, lahko ugibamo, ampak znano je, da so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni srca in ožilja visok krvni tlak, zvišana raven holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, dednost, prekomerno uživanje alkohola in fizična neaktivnost. Če nam torej življenje postavi na pot tovrstno oviro, moramo vedeti, kako jo premagati in zopet normalno zaživeti.

Avtor: Teja Fidler Makoter

Srčne težave

Težave s srcem večina enači kar s srčnim infarktom, ki pa vsekakor ni edina bolezen, ki lahko prizadene srčno-žilni sistem. Ampak glede na to, da je najbolj poznana, se za začetek ustavimo kar pri njej. Po srčnem infarktu posameznika čaka rehabilitacija, s katero je treba začeti čim prej. Pogoj je le, da je bolnik klinično stabilen in da so rane, če je bil morda operiran, zaprte in brez vnetnih sprememb. Četudi je srčni infarkt prišel v trenutku, je rehabilitacija dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi šest mesecev.

Rehabilitacija je razdeljena v štiri faze, od katerih prvi dve predstavljata takojšnjo oskrbo po infarktu ali operaciji. Cilj teh dveh faz je predvsem ponovno vzpostavljanje funkcionalnih zmožnosti bolnika. Le-ta se mora ponovno privaditi na sedenje, stanje, hojo in ponovno pridobiti splošno gibljivost. Preostali dve fazi rehabilitacije pa vključujeta fizično aktivnost višje intenzivnosti, predvsem hojo in preproste vaje za moč. V zadnjih dveh fazah rehabilitacije so bolniki že dovolj pri močeh, da ne potrebujejo nenehnega zdravniškega nadzora, a kljub vsemu je bolje, da še niso popolnoma prepuščeni sami sebi. V tem vmesnem obdobju je pametno, da si poiščejo pomoč strokovnjaka, ki bo znal voditi njihov vadbeni program in tako pripomogel k hitrejšemu okrevanju.

Upoštevanje zdravnikovih navodil

Najpomembnejše je, da bolniki upoštevajo navodila zdravnikov in jih tudi zaupajo trenerju, s katerimi bodo vadili. Nato pa je pomembno, da se redno ukvarjajo z aerobno dejavnostjo, in sicer na začetku trikrat na teden po 15–20 minut. Ljudje smo različni, zato je postavljanje strogih mej marsikdaj zavajajoče.

Treba je poslušati svoje telo, saj nam samo zna najbolje svetovati, kolikšna količina vadbe bo za začetek najprimernejša. Cilj vsakega aerobnega vadbenega programa pa je, da postopoma zvišujemo količino, in sicer do 30–60 minut, 5- do 7-krat na teden. Izbira primerne vadbe je seveda odvisna od želja posameznika, vendar se najbolje obnese hoja, predvsem za tiste, ki do sedaj niso bili pretirano aktivni. Seveda pa je primerno tudi kolesarjenje in plavanje, če je komu ljubša tovrstna rekreacija.

Vadba za moč

Poleg aerobne vadbe je pomemben del rehabilitacije tudi vadba moči, s katero okrepimo večje mišične skupine. Na začetku upoštevamo svoje zmogljivosti, cilj pa naj bo 8–10 vaj, ki zajamejo vse bistvene mišične skupine, 2–4 serije za vsako vajo, z 8–12 ponovitvami. Pomembno je tudi, da vemo, kdaj nam telo sporoča, da ima dovolj oziroma da moramo z vadbo prenehati. Če začutimo ostro bolečino ali pritisk v prsih, bolečino v čeljusti, hrbtu ali roki, če postanemo pretirano zadihani, če srce ne bije enakomerno, če nam je slabo ali smo omotični, je čas za počitek in morda celo posvet z zdravnikom.

Povišan krvni tlak

Kot smo že omenili, pa se poleg srčnega infarkta pogosto pojavljajo tudi nekatera druga obolenja srčno-žilnega sistema, ki so vsaj v začetnem obdobju bolj mila od srčnega infarkta, a če jih ne zdravimo, prej ali slej pokažejo svoje zobe. Eno takih je povišan krvni tlak ali hipertenzija, za katerega velja, da njegova vrednost znaša 140/90 mm Hg ali več. Redna telesna aktivnost lahko zniža krvni tlak in tako varuje zdravje. Če gre za zgolj rahlo povišanje krvnega tlaka, lahko posameznik poleg aerobne vadbe v svoj vadbeni program vključi tudi vadbo za moč.

Pomembno pa je, da vadi z lahkimi bremeni in več ponovitvami. Če je krvni tlak že precej povišan, se moramo vadbi moči popolnoma izogniti. Vadbeni program lahko vključuje le aerobno vadbo, ki pa mora biti strogo nadzorovana. To najlažje storimo z uporabo merilnika srčnega utripa. Srčni utrip mora biti med vadbo v mejah glede na starost in zdravstveno stanje posameznika. Posamezniki, katerih sistolični krvni tlak presega mejo 175 mm Hg, se morajo izogibati telesni aktivnosti vsaj toliko časa, dokler z zdravili vsaj nekoliko ne znižajo krvnega tlaka.

Povišana raven holesterola

Na koncu pa spregovorimo še o povišani ravni holesterola ali hiperholesterolemiji, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek ateroskleroze. Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje človeškega organizma. Telo ga samo proizvaja v jetrih, precej (mnogokrat preveč) pa ga v telo vnesemo tudi s hrano. Po telesu se prenaša s krvjo, in sicer v obliki lipoproteinov. Ločimo LDL- in HDL-lipoproteine, od katerih so prvi poznani kot »slab« in drugi kot »dober« holesterol. Zaželene vrednosti skupnega holesterola v krvi naj ne bi presegle 5 mmol/l. LDL-holesterol naj ne bi presegel 3 mmol/l, HDL-holesterola pa naj bo več kot 1 mmol/l.

Če je torej vaš zdravnik potrdil, da je raven vašega holesterola povišana, nikar ne odlašajte s spremembo življenjskega sloga. Veliko lahko storite že s pravilno in z uravnoteženo prehrano, seveda pa nikar ne pozabite na telesno aktivnost, ki bo zvišala raven HDL-holesterola in znižala raven LDL-holesterola ter izboljšala vaše zdravje. Posebnih priporočil glede aktivnosti pri povišanem holesterolu ni, velja le, da mora telesna aktivnost postati del vašega vsakdana. Spremenite razmišljanje o domnevni napornosti vadbe in jo raje skušajte vključiti v vsak trenutek dneva. Že 10-minutni sprehod je boljša izbira kot sedenje pred televizijo.

Celoten srčno-žilni sistem je resnično gonilo, motor našega življenja, zato je prav, da zanj ustrezno poskrbimo. Ponavadi se naše zanemarjanje dolgo časa ne pokaže navzven, a ko se, je mnogokrat že prepozno. Z zdravim načinom življenja, v katerega je vključena tudi redna telesna aktivnost, lahko precej izboljšamo zdravstveno stanje srčno-žilnega sistema in si tako znatno izboljšamo kakovost življenja.