Avtor: Katja Mohorič
Med da čaju svojevrsten okus. Včasih ga celo popolnoma spremeni. Ker vsebuje fruktozo in glukozo, je veliko slajši kot sladkor. Med proizvajajo čebele iz nektarja, ki ga naberejo na cvetovih. Okus je odvisen od cvetlic ali cvetov, katere čebele obiščejo, mešanice pa prav tako ustvarijo posebne okuse. Danes je v trgovini in na tržnicah na voljo kar pester izbor medu različnih okusov. Domači pridelovalci na ekoloških tržnicah nam ga ponujajo v najbolj pristni varianti. Še posebej zanimiv in poseben pa je med, ki ga prinesemo domov s potovanj po drugih deželah, kjer čebele nabirajo med na drugačnih cvetlicah, kot smo jih vajeni pri nas.
Med je omenjen že v bibliji. Že od nekdaj pa so ga uporabljali kot hrano in sladilo. Tudi starodavni Azteki in Rimljani so že trgovali z medom.
Med vsebuje različne sladkorje, daje moč in je lahko prebavljiv. Vsebuje tudi rudninske soli in aminokislino, ki mu zagotavlja naravno obstojnost brez kemičnih dodatkov ter celo lastnosti razkužila (glej tabelo 1). Zaradi tega ga pogosto dajemo v čaj, ko imamo angino, prehlad in bolečine v vratu, saj nam razkuži ustno votlino. Lahko ga dajemo tudi otrokom, celo najmlajšim, vendar v manjših količinah, ker sicer učinkuje odvajalno.
Ko se učinkovine raztopljenega medu v čaju znajdejo v človeškem organizmu, začnejo delovati zelo hitro. Že po sedmih minutah, ko pojemo topel med v čaju, preidejo njegove hranljive snovi in učinkovine v krvni obtok – čaj ne sme imeti več kot 60 °C, saj se sicer učinkovine uničijo. Hladen med začne učinkovati šele po dvajsetih minutah, zato ga je dobro za nekaj časa zadržati v ustih. Zaradi lahke in hitre prebavljivosti grozdnega in sadnega sladkorja zelo hitro vrne telesu izgubljeno energijo. Med že sam vsebuje kakovostne učinkovine, obenem pa spodbuja tudi delovanje učinkovin, ki se nahajajo v čaju. Zaradi tega so v ljudski medicini zelo pogosto uporabljali kombinacijo medu in zdravilnih rastlin.
Med naj odrasli zaužijejo do trikrat na dan po eno žlico, otroci pa do trikrat na dan po eno žličko. Z uživanjem medu ne smemo pretiravati. Prevelike količine lahko motijo delovanje posameznih organov, zato ga je treba uživati zmerno. Med tudi ni priporočljivo uživati na tešče. Osebe, ki so občutljive na cvetni prah, morajo biti tudi pri uživanju medu previdne, saj ga vselej vsebuje določeno količino, to pa lahko izzove alergijske reakcije.
Nedvomno je najboljši med tisti, ki ga naberejo čebele visoko v gorah, kamor še niso segli strupi iz tovarniških dimnikov in izpušni plini ter kamor še niso zašli insekticidi. Temu naravnemu medu moramo dati prednost pred medom, ki je že skoraj industrijski izdelek. Tak je med čebel, ki jih hranijo z ostanki sladkornih rafinerij. Če v bližini panjev s čebelami, ki so več ali manj umetno hranjene, posadimo dišavna zelišča, npr. timijan, rožmarin, majaron, deteljo, in drevesa kot je lipa, bo med bistveno bolj bogat.
Pri nas so najpogostejši cvetlični, gozdni, lipov, kostanjev, akacijev in smrekov med, nekoliko redkejši so regratov, hojin, sivkin in rožmarinov med. Če veliko potujete, lahko v tujini poiščete med iz alfalfe, ki je zelo lahek in mil, ajdov, ki je temen in zelo gost, med iz detelje, ki je prav tako svetel in milega okusa, ali med iz cvetov pomarančevca, ki ima okus po citrusih. Obstaja nešteto različic, ki so značilne za posamezno področje.
Ljudska medicina meni, da ima med poleg svojih vrlin tudi vrline rastlin, ki so jih obiskale čebele. Zaradi tega so si ljudje z medom že v preteklosti pomagali pri različnih zdravstvenih težavah. Verjeli so, da …
Med lahko hranimo pri sobni temperaturi in to praktično neomejeno dolgo. Čez čas lahko med kristalizira, vendar ga pred uporabo lahko damo za kratek čas nad vročino, da se kristalčki raztopijo, med pa postane zopet tekoč. To ne vpliva na njegov okus. Za slajenje zadostuje že majhna količina, tako da ga ne porabimo veliko. Zaradi tega tudi ne predstavlja velikega stroška za družinski proračun.
Predstavljamo vam nekaj odličnih receptov.
Sestavine: 2 skodelici vročega čaja, 1/2 skodelice mleka, 4 čajne žličke medu, cimet.
Priprava: Vse dobro segrejemo, ne sme pa zavreti. Dobro premešamo, da se med stopi in postrežemo.
Sestavine: 2 čajni žlički instant čaja, ¼ skodelice vrele vode, ¼ skodelice medu, ¾ hladne vode, dober liter mleka, 1 skodelica ledenih kock.
Priprava: Instant čaj raztopimo v vroči vodi in dobro premešamo. Dodamo hladno vodo in polijemo čez led v kozarcih, vendar ne do vrha. Preostali del dopolnimo z mlekom. Kremni ledeni čaj, naravno oslajen z medom, je zelo prijetna pijača. Najboljši je sveže nabran poletni med.
Sestavine: 3 skodelice vrele vode, 4 čajne vrečke, 1/3 skodelice medu, 3 skodelice jabolčnega soka (100 % sok ali sok brez dodanega sladkorja).
Priprava: Čajne vrečke namočimo za 5 minut v vrelo vodo. Nato jih odstranimo in v čaj vmešamo med in jabolčni sok. Mešamo, dokler se med ne raztopi. Ohladimo in postrežemo v kozarcih z ledenimi kockami. Tudi ta ledeni čaj izjemo oplemenitimo, če mu dodamo sveže nabran poletni med, ki je zelo sladek in voljan.
Sestavine: 2 skodelici čaja, 2 skodelici malinovega soka, ¼ skodelice medu.
Priprava: Zmešamo sok iz malin, čaj in med. Mešamo, dokler se med ne stopi. Napitek postrežemo ohlajen v kozarcih z ledenimi kockami. Malinov sok lahko nadomestimo tudi z brusničnim sokom, če želimo drugačen okus. Ledeni čaj je še posebej osvežilen poleti. Je prijetno okusen, vendar ne presladek, saj vsebuje samo med in nič sladkorja.
Sestavine: 3 skodelice vrele vode, 4 čajne vrečke, 1/3 skodelice medu, 3 skodelice jabolčnika.
Priprava: Čajne vrečke namočimo za 5 minut v vrelo vodo. Nato jih odstranimo in v čaj vmešamo med in jabolčnik. Mešamo, dokler se med ne stopi. Napitek postrežemo ohlajen v kozarcih z ledenimi kockami.
Sestavine: 300 g moke, 2 jajci, 1 skodelica močnega čaja, 90 g medu, 230 g rozin, ½ čajne žličke mešanih začimb, 1 čajna žlička pecilnega praška.
Priprava: Pečico segrejemo na 150 °C. Med vmešamo v čaj in z njim prelijemo rozine. Namakajo naj se 2 uri. Nato v to maso vmešamo dve jajci, ki smo jih že prej stepli. Posebej zmešamo tudi vse suhe sestavine in jih nato vmešamo v rozinovo zmes. Pekač za kruh premažemo z maslom in pečemo približno 70 minut. Rahlo oslajen kruh je odličen sam, s svežim maslom ali z ohlajeno smetano z vrelega mleka. Ne le da je kruh izjemno okusen dodatek k popoldanskemu čaju, ampak je tudi kruh, ki je odišavljen s čajem.
Sestavine: 1 žlica suhega kvasa, 1 žlica sladkorja, 1 čajna žlička soli, 2 žlici mehkega masla, 1 ¼ skodelica mleka, 4 skodelice bele moke, ½ skodelice suhih brusnic, med za glazuro.
Nasvet: Če ste ljubitelj medenega okusa, potem so medene čajne žemljice z brusnicami odlična izbira. Te sladke žemljice vsebujejo debelo sušene brusnice, na vrhu pa so premazane z medeno glazuro. Recept zadostuje za 12 žemljic. Za pripravo rabimo 2 uri, za pečenje pa 20 minut.
Priprava: V veliki skledi zmešamo kvas, sladkor, sol, maslo in mleko, nato pa vmešamo 3 skodelice moke. Ko je testo vmešano, ga damo na pomokano ploščo in pregnetemo. Po žličkah dodajamo preostalo moko, dokler testo ne postane mehko in nelepljivo. Nato damo testo v pomaščeno skledo, ga obrnemo, da se pomasti tudi na vrhu, pokrijemo s čisto kuhinjsko krpo ali plastično folijo in pustimo na toplem vzhajati eno uro. Ko testo dovolj vzhaja, damo testo ven in ga pet minut gnetemo na pomokani deski, nato pa vanj vgnetemo še suhe brusnice. Testo razdelimo na 12 delčkov in jih oblikujemo v majhne žemljice. Žemljice damo na peki papir in pokrite pustimo vzhajati 45 minut oziroma dokler niso velike in debele. Pečemo jih 20 minut na 200 °C. Ko so žemljice pečene, jih vzamemo iz pečice in s pomočjo kuhinjskega čopiča nanesemo med po vrhu. Zložimo jih na mrežo v pečici in pustimo, da se ohladijo. Postrežemo z maslom in vročo skodelico čaja.
Med je starejši od človeka
Čebela se je na Zemlji pojavila mnogo prej kot človek. Številne najdbe v različnih kamninah dokazujejo, da so današnjim povsem podobne čebele živele že v terciarni dobi, pred 20–15 milijoni let. Sumerci, ki so živeli v 3. tisočletju v Mezopotamiji, so bili prvi narod v zgodovini človeštva z visoko stopnjo kulture. Njihove pesnitve in šege pričajo, kako zelo so cenili med. V neki ljubezenski pesnitvi je zapisano: »Velika je tvoja lepota in sladka kakor med; … blažje dišeča kakor med; … z duhom po medu je napolnjena kraljeva spalnica.«
V Nippurju so našli glineno ploščico z recepti nekega sumerijskega zdravnika in eden od receptov navaja tudi med. Njihovi nasledniki, Babilonci, so pri zdravljenju molili celo Boga medu.
Kako so Egipčani uporabljali med?
Iz Starega Egipta je ohranjen znani papirus Ebers, ki priporoča med za različne zdravilne pripravke, namenjene na primer za odvajanje seča in za iztrebljanje, za krepitev organizma pri oslabelosti, proti želodčnim težavam, za očesna mazila, opekline in druge poškodbe. Eden izmed nasvetov priporoča za čiščenje ran iz krvi in gnoja zmes voska, maščobe, datljevega vina, medu in razkuhanega žita, ki jo je na prizadetem mestu treba uporabiti štirikrat. Poznan pa je tudi papirus Heart, ki navaja, da so za zdravilne namene uporabljali med, ki so ga prej posvetili z magičnimi molitvami.
»Ko se učinkovine raztopljenega medu v čaju znajdejo v človeškem organizmu, začno delovati zelo hitro. Že po sedmih minutah …«
»Poleg tega, da sam vsebuje učinkovine, med obenem spodbuja tudi delovanje učinkovin v zeliščih, ki jih užijemo skupaj s čajem.«
»Z medom ne smemo pretiravati. Prevelike količine lahko motijo delovanje posameznih organov, zato ga je treba uživati zmerno.«
November, 2009