Ljudje delamo veliko napak, kar se tiče uporabe zdravil klasične medicine (t.i. alopatskih zdravil). Najpogostejša napaka je, da zdravila, namenjena kratkotrajni uporabi, uporabljamo predolgo časa, s čimer zgolj zatiramo znake bolezni, ne odpravljamo pa njenega vzroka. Dolgotrajno prekrivanje simptomov lahko privede do izbruha druge bolezni, ki je lahko dosti hujša od prvotne. Zdravila, namenjena zdravljenju akutnih težav, ki pri dolgotrajni uporabi postanejo neučinkovita, so npr. odvajala, uspavala, kortikosteroidi, pomirjevala, nosni dekongestivi in analgetiki.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.

Kortikosteroidi v obliki krem in mazil delujejo na koži protivnetno, zmanjšujejo znake alergije in srbenje. Neželeni učinki, ki se ponavadi pojavijo šele po večmesečni uporabi, so lahko: tanjšanje kože, širjenje drobnih žilic, poraščenost, pigmentne spremembe in povečano nastajanje aken. Ker omenjena zdravila zavirajo splošne obrambne sposobnosti organizma, je po dolgotrajni uporabi bolnikova koža bolj nagnjena k bakterijskim, virusnim in glivičnim okužbam. Zaradi prekomerne absorpcije zdravila skozi kožo se lahko po dolgotrajnem nanašanju pojavijo tudi sistemski neželeni učinki, in sicer po uporabi na večji površini kože, pod okluzijskim povojem ali pa pri otrocih. Možen je pojav reverzibilne supresije nadledvične žleze ali pa njeno prekomerno delovanje. Tako se pri otrocih raje izogibajmo uporabi teh mazil, če pa že, jih nanašajmo čim bolj na tanko in samo enkrat na dan, v nobenem primeru pa ne dlje kot pet dni. Dolgotrajna uporaba lokalnih kortikosteroidov ni priporočljiva niti pri odraslih, ponavadi jih nanesemo zvečer, največ 10–14 dni zapored. Kortikosteroidov zaradi nevarnosti pojava glavkoma ali sive mrene ne smemo uporabljati na očeh ali na koži v bližini oči. Po dolgotrajnejšem zdravljenju je priporočeno postopno prekinjanje.

Nekateri (predvsem starejši) bolniki nekritično uporabljajo kortikosteroidne pripravke na koži brez prekinitve in ker sčasoma niso več učinkoviti, jih nanašajo v vedno večjih količinah. Če simptome bolezni (npr. alergije) na koži vztrajno zatiramo, jih s tem zgolj potisnemo v notranjost telesa, bolezen pa je še vedno prisotna in lahko čez čas izbruhne v drugi obliki (npr. pojav astme).

Naslednja skupina zdravil, ki nikakor ni primerna za dolgotrajno uporabo, so odvajala. Najresnejši neželeni učinek dolgotrajne uporabe odvajal je odvisnost, saj sčasoma brez njih črevesje ne more več normalno delovati. Večina odvajal, namenjenih takojšnjemu lajšanju težav, deluje tako, da spodbuja steno debelega črevesa in povzroča, da se ta krči in potiska blato naprej. Ti laksativi vsebujejo dražeče snovi, zato pogosto povzročajo krče. Dolgotrajna uporaba spodbujevalnih odvajal lahko okvari debelo črevo, privede do elektrolitskega neravnovesja in hipokaliemije. Porušenje elektrolitskega ravnotežja povzroča povratno zaprtje in funkcionalne motnje zaradi poškodb živčevja v debelem črevesju in krog je s tem sklenjen.

V današnjem stresnem času postaja vse več ljudi odvisnih od pomirjeval in uspaval. Po dolgotrajni uporabi omenjenih zdravil se njihov učinek zmanjša, pojavi se toleranca, ko organizem za želeni učinek potrebuje vedno večje odmerke. Uporaba benzodiazepinov in drugih podobnih učinkovin lahko povzroča fizično in psihično odvisnost, zlasti če gre za jemanje večjih odmerkov dlje časa. Po nenadni prekinitvi zdravljenja se pojavijo t.i. odtegnitveni simptomi: napetost, bolečine v mišicah, razdražljivost, glavobol, huda anksioznost in nemir ter zmedenost, v hujših primerih pa celo halucinacije in epileptični napadi. Po prekinitvi zdravljenja z uspavali in s pomirjevali se lahko pojavi t.i. povratna nespečnost, ko se nespečnost kot osnovni vzrok zdravljenja izrazi v še hujši obliki kot pred zdravljenjem. Verjetnost pojava povratne nespečnosti je večja po nenadnem prenehanju zdravljenja, zaradi česar je priporočljivo postopno zmanjševanje odmerka zdravila.

Relativno pogosta je tudi dolgotrajna uporaba kapljic za nos oz. t.i. nosnih dekongestivov. Pogosta uporaba teh zdravil zmanjša njihov terapevtski učinek. Dolgotrajna uporaba kapljic (več kot teden dni) lahko poškoduje nosno sluznico (ta postane suha, pojavi se edem) in prav tako pripelje do odvisnosti od zdravila.

Bolezni so znamenje, da naše telo potrebuje počitek in sprostitev. Zatiranje simptomov je lahko v nekaterih primerih celo nevarno. Razne kožne spremembe so dostikrat znak naravnega odvajanja strupov skozi kožo, zato ga ne bi smeli preprečevati, strupi lahko namreč postanejo nevarni za notranje organe, npr. srce, dihala, živčevje. Tudi zdravila so eden od dejavnikov povzročanja številnih novih bolezni. Seveda je bolezni v akutnih fazah treba zdraviti navzven, da omilimo pojavnost poteka bolezni, da odpravimo simptome in telo vsaj približno povrnemo v stanje pred boleznijo ter ga pripravimo na nadaljnje zdravo stanje. A namesto stalnega jemanja tablet bi se morda morali učiti potrpežljivosti, notranjega miru, zmožnosti reči ne, ko ne želimo reči da, morali bi se učiti ljubezni, dihanja, zdravega prehranjevanja, odpuščanja in navsezadnje ponižnosti. Zdravila nikakor ne bi smela biti potuha za našo lenobo, nezdrav način življenja ali zatiranje naše nakopičene jeze.

Zanimivost

Uradna medicina praviloma uporablja zdravila, ki delujejo proti vzroku, še večkrat pa proti znakom (simptomom) bolezni. Po homeopatski filozofiji pa je vzrok bolezni v nas samih, zato homeopatska zdravila v bistvu ne zdravijo, pač pa telesu vračajo porušeno energetsko ravnovesje in s tem spodbujajo naravni potek zdravljenja. Homeopat ni pozoren le na bolezenske znake, pač pa tudi na bolnikov značaj, njegove duševne lastnosti, temperament in bolnikove odzive na temperaturne ter vremenske spremembe.

Zanimivost

Tudi povišana telesna temperatura je eden od simptomov, ki jih nadvse radi zatiramo. Pri tem pozabljamo, da je vročina notranja obramba organizma, ki uniči v telesu prisotne strupe. Ni je dobro zatirati, zlasti če ni visoka, pač pa je treba podpirati njeno koristno delovanje. Če ostanejo strupi neuničeni, povzročijo kasneje v telesu katero od hujših bolezni (npr. sklepni revmatizem ali vnetje srčne mišice).

Citati

»Dolgotrajno prekrivanje simptomov lahko privede do izbruha druge bolezni, ki je lahko mnogo hujša od prvotne.«

Marec, 2009