Prehrana sladkornih bolnikov

Čas branja: 18 min

Prehrana sladkornih bolnikov se razlikuje glede na tip sladkorne bolezni. Določena je tudi glede na konkretne posameznikove potrebe in način zdravljenja. Pri obeh tipih, še posebej pa pri drugem, igra ključno vlogo v procesu zdravljenja in trajnega znižanja krvnega sladkorja.

V prispevku smo povzeli znanje in izkušnje domačih strokovnjakov, ki pomagajo številnim diabetikom na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani. Med njimi so: prim. Franc Mrevlje, dr. med., viš. med. ses. Milena Bohnec, prof. soc. ped., doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., in dr. Jožica Pirc, dr. med. Za praktično uporabo so na koncu dodani tudi recepti.

Avtor: Katja Mohorič

Sladkorna bolezen je stanje, ko telo ne presnavlja in izrablja sestavin hrane pravilno. Iz hrane nastajajo med presnavljanjem v črevesju osnovne prehrambene snovi, med drugim tudi sladkorji, ki jih telo uporabi za energijo ali pa spravi v skladišča. Za normalno delovanje presnove je potreben inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Ta omogoča prehajanje glukoze iz krvi v celice, kjer se nato uporabi za energijo ali shrani za rezervo.

Kakšna naj bo prehrana?

Prehrana naj bo predvsem dietna in zdrava ter prilagojena posamezniku. Treba je upoštevati količino hrane, število in čas obrokov ter vrsto živil. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik. Sladkorni bolniki ne potrebujejo posebne prehrane, le izmed tiste, ki je priporočljiva za zdravo prehranjevanje, morajo izbrati ustrezno. Priporočljivo je zaužiti 4–6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri. Pri hrani izberite predvsem polnozrnati kruh in živila z veliko vlakninami (zelenjava, sadje), čim manj pa naj bo maščob, alkohola in živil z veliko vsebnostjo sladkorjev (med, marmelada, sladice, sirupi, sladkorne pijače). Zamujeni obrok je treba nadomestiti, da se prepreči prevelik padec glukoze v krvi.

Kaj lahko bolnik sam naredi za izboljšanje?

Pomembno je, da bolnik s hrano inzulinu ne nalaga preveč nalog, vendar ker je potrebna, naj bo taka, da povzroča kar najmanjši porast sladkorja in maščobe v krvi, obenem pa naj tudi preprečuje nastanek arterioskleroze. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka. Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo ne dosežemo dovolj dobre trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila. Ko ta ne zadoščajo, nastopi faza vbrizgavanja inzulinskih pripravkov.

Ogljikovi hidrati

Posebna pozornost velja količini in vrsti ogljikovih hidratov, saj prav ti povzročijo po obroku povečanje ravni glukoze v krvi. Največ jih vsebujejo škrobna živila, stročnice in sadje, nato mleko, nekaj tudi nekatere vrste zelenjave. Treba je uživati tiste, ki malo dvignejo krvni sladkor, to pa so predvsem živila, ki vsebujejo veliko vlaknin (zelenjava, stročnice, sadje, ajdova kaša, ajdov kruh, testenine).

Sladkor

Običajni sladkor ni prepovedan, vendar se ga sme zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če pojemo sladkano pijačo, sok ali sladico kot samostojni obrok, je porast sladkorja prevelik. Enako velja za sadne sokove. Če ne zaužijemo sladkorja drugače, ga lahko na dan dve žlici. Pri hujšanju ni priporočljiv. Prevelikim skokom krvnega sladkorja po obrokih se izognemo tudi tako, da živila iz ogljikovih hidratov čez dan razporedimo enakomerno na vse obroke: zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja. Pri vsakim obroku je priporočljivo zaužiti zelenjavo ali sadje, bogato z vlakninami, ker zaustavijo porast krvnega sladkorja. Živila z veliko vlakninami raje uživajmo surova. Namesto sladkorja lahko uporabljamo druga sladila, na primer fruktozo, vendar v zmeni količini.

Maščobe

Maščobe se sme uživati le v majhnih količinah, ker imajo veliko kalorij in povzročajo nastanek arterioskleroze. Hrana naj bo zato nemastna. Najbolj nevarna živila so meso in mast živalskega izvora ter mleko, ker vsebujejo škodljiv holesterol in maščobe. Nasprotno nekatere maščobe rastlinskega izvora zavirajo nastanek arterioskleroze. Gre za varovalne maščobe, ki so v olivnem in repičnem olju, v jedrih orehov, mandljev in lešnikov ter omega-3 maščobne kisline v ribah. Načeloma so maščobe, ki so trde, ko so hladne, bolj škodljive kot tiste, ki so tekoče. Zato je bolje uživati rastlinske kot živalske. Pri pripravi hrane je treba ločiti vse vidne maščobe na mesu, za namaz raje uporabljati namaz z zelišči kot maslo, pri pripravi hrane uporabljajmo posodo, ki omogoča pečenje brez maščobe, hrane ne cvremo v olju, ampak jo raje dušimo ali pečemo na žaru.

Beljakovine

Beljakovine so nujno potrebne. Z normalno količino hrane jih zaužijemo dovolj. Največji vir so meso in živila, ki jih z mesom lahko zamenjamo. Stročnice imajo veliko beljakovin in na njihov račun lahko zmanjšamo količino zaužitega mesa. Tudi vegetarijanska prehrana je za sladkornega bolnika možna, vendar le po posvetu z zdravnikom ali dietetikom. Pri mesu ima prednost belo meso, ker ima manj maščobe – na primer perutnina brez kože, kunčje meso, ribe.

Zelo priporočljiva živila

To so živila, ki vsebujejo predvsem veliko vlaknin: polnozrnati kruh, kruh iz črne moke, graham, ržen, ovsen in ajdov kruh, bombice, bige in žemljice iz polnozrnate moke, otrobi kot dodatek, ajdova in prosena kaša, ješprenj, ječmenovi, ovseni, proseni, polnozrnati pšenični in rženi kosmiči, mešanice teh kosmičev s suhim sadjem, orehi, lešniki in mandeljni, kruhovski izdelki in pecivo iz pšenične dobljene moke, pšenične polnozrnate moke, črne moke tipa 1100, ržene polnozrnate moke tipa 1250 in ajdove moke, koruzni zdrob, krompir v lupini, testenine iz polnozrnate moke, rjavi riž, bob, fižol, leča, suh grah, čičerika, soja v zrnju in kosmičih, sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst, predvsem pa cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, grah, zelena in rumena koleraba, korenje, paprika, rdeča pesa, por, čebula, stročji fižol, špinača in blitva, surovo in neolupljeno sadje, predvsem pa borovnice, maline, robidnice, jagode, jabolka, hruške in kutine.

Med ostalimi živili so priporočljivi mlečni izdelki z majhno količino maščob (posneto mleko, pinjenec, jajčni beljak), živila, označena z znakom varovalnega živila, ki vsebujejo malo maščob in ali holesterola v mesu in mesnih izdelkih, veliko prehranskih vlaknin, kakovostne maščobe v maščobnih izdelkih, nič ali malo dodanega sladkorja v izdelkih, ki ga običajno vsebujejo ter nižjo energijsko vrednost od običajne. Priporočljivi so tudi navadna in mineralna voda, čiste zelenjavne in posnete goveje juhe, vse vrste čajev, kava, začimbe in dišave.

Prehranska priporočila za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2

Ta so danes enaka tistim za zdravo prehrano. Pomembnost teh priporočil pa je za prve mnogo večja kot za zdravo populacijo, saj so bolniki s sladkorno boleznijo mnogo bolj podvrženi tveganju za žilne bolezni. Dolgoročen namen spremembe prehranskih navad pri bolnikih s sladkorno boleznijo je razbremenitev presnovno obolelega organizma in preprečevanje kroničnih zapletov. Debelost je pri teh bolnikih pomemben patogenetski dejavnik, zato je normalizacija telesne mase z ustrezno prehrano in s povečano telesno dejavnostjo prednostni cilj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. Mnoga združenja po svetu poudarjajo vlogo zdravljenja s prehrano v zdravljenju sladkorne bolezni. Ta združenja izdajajo periodična priporočila za prehransko zdravljenje sladkorne bolezni.

Osnovna načela prehrane bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2

Količina energije v hrani mora zadostiti energijskim potrebam, istočasno pa mora omogočati uravnavanje telesne mase tako, da se čim bolj približa želeni.
Količina ogljikohidratnih živil mora pokrivati največji delež energijskih potreb, lastnosti teh živil pa morajo biti take, da povzročijo čim manjše zvečanje vrednosti sladkorja v krvi.
Količina in kakovost maščob morata biti uravnavani tako, da se čim bolj zniža aterogeni učinek, vendar pa oskrbi organizem z zadostno količino esencialnih maščobnih kislin.
Beljakovinskih živil mora biti toliko, da se preseže beljakovinski minimum organizma.
V prehrani mora biti dovolj prehranskih vlaknin (najmanj 20 g na dan) zaradi ugodnega presnovnega učinka.
Vsebnost vitaminov in mineralov v hrani mora omogočati optimalno presnovo hrane.
Hrana mora biti razdeljena na več obrokov, enakomerno razporejenih čez dan, obseg obrokov pa mora ustrezati razporeditvi telesne obremenitve.
Za učinkovito terapevtsko prehrano je potreben individualni pristop.

Računanje kalorij oz. ogljikovih hidratov

Vsebina energije v prehrani se meri v kalorijah. Za ljudi s preveliko težo, ki želijo shujšati, je v ospredju omejitev dnevnega uživanja energije – njihov izračun prehrane pa je izražen v kalorijah.

V prehrani za diabetike pa se srečujemo tudi s tako imenovanimi krušnimi enotami (KE) ali z enotami ogljikovih hidratov (EOH), ki se nanašajo samo na ogljikove hidrate v prehrani, ki jih je mogoče ovrednotiti in so pomembne izključno za diabetike, ki so zdravljeni z inzulinom ali s tabletami tipa sulfonil sečnine.

KE vsebuje 12 g ogljikovih hidratov in to enoto uporabljamo tudi v naši državi, po državah Evrope pa se srečamo tudi z EOH, od katerih ena enota meri 10 g ogljikovih hidratov. Zdravniki diabetesa in diabetične klinike priporočajo, da se te količine uporabljajo zgolj kot količina za ocenjevanje in pripravo obrokov z 10–12 g ogljikovih hidratov.

Na kaj se nanašajo izračuni OH?

Izračun ogljikovih hidratov se nanaša na žitne proizvode, kot so kruh, moka in testenine, krompir in riž, sadje, zelenjavo z visokim delom ogljikovih hidratov kot je koruza ali sveži grah ter na mleko in mlečne izdelke (razen sira). Pri tem je pomembno, da se enote za izračun nanašajo vedno na ogljikove hidrate, ki vplivajo na sladkor v krvi in jih je zaradi tega treba obvezno upoštevati v izračunu. Skupno število ogljikovih hidratov še ne pove veliko. Ogljikovi hidrati iz zelenjave komaj povzročajo dvig sladkorja v krvi in pri stročnicah, ki vsebujejo tudi veliko balastnih snovi, za ta živila danes ni posebnih jasnih priporočil. Njihovo uporabnost je treba spoznati in se jim privaditi v odvisnosti od samokontrole sladkorja v krvi.

Navodila za pripravo receptov

V receptih je podano skupno število kalorij, ogljikovi hidrati (skupaj OH) in izračunani ogljikovi hidrati (KE). Podatki o vrednosti živil se nanašajo vedno na en obrok oziroma veljajo za eno osebo, sestavine v receptu pa se nanašajo na štiri osebe. Pri pripravi sladic enote veljajo za navadni sladkor, katerega lahko nadomestimo z enim od sladkornih nadomestkov. Če izberemo fruktozo, ki je veliko bolj sladka kot navadni sladkor, jo zmanjšamo na petino količine navadnega sladkorja.

Recepti

Vir: Zdravo kuhanje pri diabetesu – specialistična posvetovalnica -, ki sta jo napisali Petra Ippach in Renate Ulrich.

Juhe in enolončnice

Francoska čebulna juha

Sestavine: 4 velike čebule, 20 g margarine, poper, 800 ml zelenjavne juhe, 120 ml suhega vina, 4 rezine polnozrnatega toasta ali drugega kruha, 40 g naribanega sira s 30 % maščobe v suhi snovi.

Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. V ponvi segrejemo margarino in popražimo čebulo ob stalnem mešanju do zlato rumene barve. Popopramo, malo pomešamo in prelijemo z zelenjavno juho. Juho kuhamo pri srednji temperaturi približno 10 minut. Primešamo belo vino. Kruh opečemo. Vročo juho nalijemo v ognjevarno posodo ali v skodelice. Opečen kruh položimo v juho in posujemo z naribanim sirom. V segreti pečici (200 °C) vsebino opečemo, da sir rahlo porjavi.

Energijska vrednost obroka:

170 kcal, 6 g B, 7 g M, 16 g OH, od tega izračunanih 12 g OH (1 KE)

Kremna juha iz brokolija

Sestavine: 400 g svežega ali zamrznjenega brokolija, 800 ml zelenjavne juhe, 60 g topljenega sira s 30 % maščobe v suhi snovi, 80 ml mleka z 1,5 % m. maščobe, sol, poper, muškatni orešček.

Priprava: Brokoli operemo, očistimo in kocen križno narežemo. Polno dlan cvetnega dela shranimo za prikuho. Zelenjavno juho zavremo in v njej15 minut dušimo brokoli. Vsebino pretlačimo. Dodamo sir in pustimo, da se v vroči juhi stali. Primešamo mleko, začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreščkom. Juho ponudimo s cvetnimi deli brokolija.