Grelin in leptin – krivca za debelost?

»Hormoni so krivi,« slišimo mnogokrat iz ust posameznikov, ki se neuspešno borijo z odvečnimi kilogrami. Do neke mere lahko temu pritrdi celo znanost. V našem telesu namreč obstajata dva hormona, ki vplivata na občutek lakote in sitosti, na presnovo, uravnavanje krvnega sladkorja in še kaj. Raziščimo pa, do kolikšne mere smo pod vplivom teh dveh hormonov in koliko moči je v naših rokah.

Leptin in grelin sta hormona, ki pomembno vplivata na energijsko ravnovesje v našem telesu. Leptin uravnava dolgoročno ravnovesje, saj zavira vnos hrane in povzroča izgubo teže. Grelin pa je hitro delujoči hormon, ki igra ključno vlogo pri spodbujanju apetita. Ker veliko ljudi trpi zaradi debelosti, je smiselno razumeti delovanje mehanizmov, s katerimi hormoni in nevrotransmitorji vplivajo na energijsko ravnovesje v telesu. Raziskave so pokazale, da se pri debelejših ljudeh raven anoreksigenega hormona leptina v krvnem obtoku poveča, medtem ko se, presenetljivo, raven oreksigenega hormona grelina zmanjša. Nekateri debelejši bolniki so torej odporni na leptin. Ni pa še povsem jasno, kako leptinski in grelinski sistem zares prispevata k pojavu in ohranjanju debelosti. Zato se na podlagi teh raziskav ne gre zanašati na potencialna zdravila, temveč je treba zdravljenje vedno uskladiti s spremembami v načinu življenja, zlasti pri prehranjevanju in gibanju.

Leptin – hormon hujšanja

Leptin nastaja v maščobnih celicah in možganom pošilja signale, koliko energije je še ostalo v našem telesu ter kako naj to energijo uporabijo. Leptin vpliva na več telesnih procesov, med drugim na telesno temperaturo, srčni utrip, lakoto, odzivnost na stres, izgorevanje in shranjevanje maščobnih zalog, reproduktivno vedenje, rast kosti, nivo krvnega sladkorja itd.

Uravnavamo ga lahko z naslednjimi metodami:

• redna telesna vadba,
• redni zajtrki,
• več manjših obrokov hrane z nižjim glikemičnim indeksom,
• večji delež beljakovin v prehrani,
• dovolj spanja,
• dodatki ribjega olja v prehrani.
• Hormon leptin nam tako pomaga pri zdravem hujšanju.

Grelin – hormon lakote

Na povsem nasprotnem polu pa leži grelin, hormon, ki povečuje apetit in željo po nezdravi hrani. Ta nastaja v želodcu in možganom pošilja signale o stopnji lakote. Njegova vrednost močno naraste pred obroki in potem zelo hitro pade. V teoriji velja, da lahko ljudje, ki proizvajajo več hormona grelina, pojedo tudi do 30 odstotkov več hrane kot tisti, ki ga sproščajo manj. Grelin deluje tako, da vpliva na presnovni proces hrane, zaradi česar telo porabi manjšo količino maščob. Temu seveda sledi kopičenje odvečnih kilogramov.

Grelin se sprošča:

• kadar nam primanjkuje spanja,
• kadar izpuščamo obroke in
• kadar uživamo hrano z visokim glikemičnim indeksom.

Pričakovati je torej, da se osebam, ki jedo premalo, raven grelina dvigne, tistim, ki jedo preveč, pa pade. Tudi študije so to teorijo potrdile, saj so pri anoreksičnih otrocih ugotovili povišane vrednosti grelina, pri pretežkih pa znižane. Vendar pa ni vse tako črno-belo, kot se zdi na prvi pogled, saj je vloga grelina pri uravnavanju telesne teže v resnici precej bolj kompleksen proces.

Delovanje obeh hormonov je tesno povezano z našim prehranjevanjem. Telo vselej teži k vračanju v homeostazo oziroma ravnovesje. Ko jemo, možgani pošiljajo sporočila različnim delom telesa, kdaj je hrane dovolj. Poleg količine zaužite hrane pa je pomembno tudi, kaj jemo. Če uživamo mastno hrano, ta sistem ne deluje najbolje. Z njenim uživanjem namreč vnesemo več kalorij in pridobimo več telesne mase. Ti vplivi se pogosto pokažejo šele po treh dneh uživanja hrane z visoko vsebnostjo maščob.

Lahko bi rekli, da imamo zaradi sproščanja grelina tudi povečano potrebo po uživanju nezdrave hrane. Ta vpliv ni povezan zgolj z občutkom lakote, temveč tudi s sistemom nagrajevanja v naših možganih, ki uravnava občutke ugodja in zadovoljstva pri prehranjevanju. Če je raven grelina povečana, denimo pred obrokom ali v obdobju stresa in pomanjkanja spanja, ta hormon aktivira del možganov, ki je povezan z dopaminom. Dopamin je naš naravni nagrajevalec, zaradi katerega postane hrana, bogata s sladkorji in maščobami, bolj privlačna in zaželena (»comfort food«). Posledično raje posegamo po sladkarijah, hitri prehrani in mastnih prigrizkih. Raziskave so pokazale, da grelin ne poveča le želje po hrani, ampak predvsem motivacijo za uživanje energijsko bogate hrane. To naj bi bilo povezano z evolucijskim mehanizmom preživetja, ko je telo v času pomanjkanja hrane iskalo bolj kalorične vire energije.

Eden izmed zelo učinkovitih načinov za regulacijo grelina je tudi spanje. V raziskavi, ki je vključevala dvanajst mladih moških, se je po deprivaciji spanja raven grelina močno zvišala, apetit in občutek lakote sta bila posledično veliko večja, kot če so ti isti mladeniči spali deset ur na noč. Pomemben vpliv na grelin imata tako vrsta hrane, ki jo uživamo, kot tudi količina spanja.

Leptinska odpornost

Kot v vsakdanjem življenju tudi tukaj opažamo različne primere, ki odstopajo od povprečja in normalnega delovanja hormonov. Pri izločanju leptina in grelina lahko prihaja do nekaj sindromov, ki spremenijo delovanje teh hormonov. Mednje sodijo debelost, motnje hranjenja in tako imenovana leptinska odpornost (rezistenca).

Pri odpornosti na leptin se možgani ne odzovejo enako na sproščanje tega hormona, kot se pri ljudeh, ki te rezistence nimajo. Ker leptin stalno stimulira naše možgane, v takih primerih ne dobimo občutka sitosti, zaradi katerega bi vedeli, da je zaužite hrane dovolj. Zato pojemo preveč. Zaradi navideznega pomanjkanja leptina vstopi telo v fazo stradanja in skuša ohraniti čim več energije, zato se poraba kalorij v mirovanju zmanjša oziroma se zniža bazalni metabolizem. Tako je v primerih leptinske rezistence hujšanje zares težje, saj je telo nenehno lačno, bazalni metabolizem pa zelo nizek. Ta pojav je v večini primerov dedne narave.

Zdravila za leptinsko odpornost naj bi se še razvijala. V vsakdanjem življenju pa lahko delno vplivamo na ta hormon in odpornost nanj s kakovostnim in zadostnim spancem. Nekatere raziskave so pokazale tudi na povezanost leptina s trigliceridi. Na delovanje leptina naj bi namreč vplivale visoke količine trigliceridov. Nekateri strokovnjaki zato menijo, da bi prehranski načrt za znižanje trigliceridov lahko dvignil raven leptina, drugi pa temu nasprotujejo.

Izogibajmo se stresu

Stres močno vpliva na delovanje leptina in grelina. Ko smo pod stresom, telo aktivira simpatični živčni sistem, ki se odziva po načelu »boj ali beg«. V tem stanju se izloči velika količina kortizola, ki spremeni delovanje hormonov, ki regulirajo občutek lakote. Raven grelina se dvigne. Tako imajo mnogi v trenutkih stresa in v obdobjih kroničnega stresa povečan občutek lakote, večjo željo po visokokalorični hrani, pogostejše je tudi tako imenovano čustveno prehranjevanje oziroma prenajedanje. Poleg spodbujanja občutka lakote pa grelin vpliva tudi na sistem nagrajevanja v naših možganih. Hrana nas na nek način za kratek čas pomiri in začasno zmanjša občutek stresa. To je verjetno neke vrste evolucijska prilagoditev, saj je v preteklosti  telo med nevarnostjo to zaznalo kot potencialno pomanjkanje hrane in začelo varčevati z energijo oziroma povečevati energijske zaloge.

Na drugi strani pa stres zmanjša raven leptina, kar pomeni, da možgani težje zaznajo občutek sitosti. Dodatno vpliva tudi na spanje, ki je v teh obdobjih slabše in bolj moteno, slab spanec pa ponovno ruši delovanje grelina in leptina.

Sladkorna bolezen tipa 2

Hormona grelin in leptin sta pomembno povezana tudi s pojavom in razvojem sladkorne bolezni tipa 2, predvsem zaradi vpliva na telesno težo, presnovo glukoze in občutljivost na inzulin. Ena glavnih težav oziroma eden glavnih vzrokov za diabetes je inzulinska rezistenca, torej zmanjšana odzivnost telesnih celic na hormon inzulin. Do tega pride v večini primerov zaradi hormonskih motenj, kamor sodi tudi nepravilno delovanje leptina in grelina.

Pri leptinu je največja težava leptinska rezistenca. Diabetes pogosto spremlja debelost, pri kateri je raven leptina običajno povišana, možgani pa na ta signal ne reagirajo pravilno. Zato ljudje nimajo pravega občutka sitosti, vnesejo več hrane, kot je potrebno, in s tem dodatno pridobivajo telesno težo. Več maščobnega tkiva dodatno poslabša inzulinsko rezistenco in s tem uravnavanje ravni krvnega sladkorja. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da leptin neposredno vpliva na presnovo glukoze in občutljivost tkiv na inzulin, zato motnje v njegovem delovanju pomembno vplivajo na razvoj diabetesa tipa 2.

Ne samo inzulin, tudi grelin vpliva na presnovne bolezni. Povišana raven grelina lahko poveča apetit, energijski vnos in nagnjenost k debelosti, ta pa je eden glavnih dejavnikov tveganja za pojav diabetesa tipa 2. Poleg vpliva na apetit pa nekatere raziskave kažejo tudi to, da grelin vpliva na izločanje inzulina in presnovo glukoze. Zaradi tega porušenega ravnovesja grelin dodatno oteži uravnavanje krvnega sladkorja.

Ker oba hormona vplivata na apetit, telesno težo in presnovo, danes potekajo številne raziskave o njunem vplivu, preprečevanju in zdravljenju diabetesa tipa 2. Glavne smernice raziskav se vrtijo okrog leptinske rezistence in vpliva uravnavanja grelina na zmanjševanje občutka lakote ter izboljšanje presnove.

ABC

A Leptinska rezistenca otežuje hujšanje.

B Potreba po kalorični hrani je evolucijskega izvora.

C Grelin se zelo učinkovito regulira z zadostno količino spanja.