Bolezenski znaki za navadni prehlad so posedica imunskega odgovora na okužbo z virusom. Veliko ljudi trdno verjame, da nastane prehlad zaradi izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu. Znanstveniki trdijo prav nasprotno in dodajajo, da niti hrana niti povečana fizična aktivnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo. Po drugi strani pa potrjujejo, da psihični stres, menstrualni ciklus, zakajeni in premalo prezračeni prostori ter alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost človeškega organizma za okužbo.

Običajno se pričnejo 2-3 dan po okužbi kot izcedek iz nosu ali kot zamašeni nosnici, z občutkom nabrekanja sluznic v obnosnih sinusih, s kihanjem, bolečinami v žrelu, s kašljem  in glavobolom. Telesna temperatura je zgolj malo povečana (pri otrocih je višja). Bolezenski znaki lahko trajajo tudi do 14 dni, a večina obolelih ozdravi prej kot v 8 dneh. Izjemoma se lahko klinična slika navadnega prehlada zaplete – predvsem zaradi bakterijske okužbe in sinusitisa (v 2 %). Bolnik potrebuje pri taki okužbi zdravljenje z antibiotikom in posvet ter natančen pregled pri družinskem zdravniku.

Avtor: Vlasta Žvikart

Pomembno je, da se učinkovine ne podvajajo, zato ne kupujmo več zdravil za isti namen. Če nismo prepričani o sestavi določenega pripravka, vprašajmo o tem farmacevta oziroma pazljivo preberimo navodila za uporabo.

Nosnih dekongestivov v obliki kapljic ali pršil ne uporabljajmo več kot pet do sedem dni, ker lahko pri dolgotrajni uporabi sušijo nosno sluznico in celo privedejo do njenih poškodb. Prav tako lahko dolgotrajna uporaba zmanjša tudi njihov terapevtski učinek. Bodimo pozorni, da jih zaradi tveganja prenosa okužbe uporablja le ena oseba. Zaradi možne absorpcije pri prevelikem odmerjanju naj teh zdravil za samozdravljenje ne bi uporabljali npr. bolniki s srčnim popuščanjem, z zvišanim krvnim tlakom, zvišanim očesnim tlakom ali s hipertrofijo prostate.

Kombinirani pripravki za prehlad (cold3 daleron, plivamed, coldrex) vsebujejo poleg paracetamola ponavadi še psevdoefedrin (ki zmanjšuje izcedek iz nosu in odpravlja občutek njegove zamašenosti), vitamin C, ki pomaga pri dvigu naše odpornosti, in učinkovine za blažitev kašlja oziroma za lažje izkašljevanje. Psevdoefedrina in drugih dekongestivov naj ne bi jemali bolniki, ki se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka, prav tako ne tisti, ki jemljejo zdravila za lajšanje epileptičnih in migrenskih napadov, nekatere antidepresive ali antiparkinsonike. Njegovi uporabi se morajo izogibati bolniki s težavami v delovanju ščitnice, z zmanjšanim jetrnim ali ledvičnim delovanjem, s sladkorno boleznijo in s povečano prostato.

Psevdoefedrin pa je tudi ena izmed substanc, katerih prisotnost v urinu je lahko vzrok za športnikovo diskvalifikacijo.

Vitamin C je zelo koristen za dvig odpornosti, ni pa ga smiselno uživati v previsokih odmerkih daljši čas oziroma brez prekinitve. V prevelikih količinah skozi daljše obdobje lahko celo poveča delež prostih radikalov oziroma privede do nastanka ledvičnih kamnov.

Acetilsalicilne  kisline (aspirina) ne smejo jemati ljudje z želodčno razjedo, nosečnice in doječe matere, bolniki z astmo, s povišano koncentracijo sečne kisline v plazmi, tisti z obolenji jeter in ledvic ali bolniki z anemijami. Ne dajemo ga otrokom do 12. leta in zaradi možnosti krvavitve z njegovo uporabo prenehamo vsaj pet dni pred kirurškim posegom. Prav tako jemanje acetilsalicilne kisline ne gre skupaj s pitjem alkohola in z jemanjem nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Paracetamola (lekadola, panadola, dalerona) ne smejo jemati osebe z jetrno okvaro ali osebe, ki uživajo alkohol.

Pri izbiri pripravka za kašelj moramo biti pozorni na tip kašlja. Če je ta produktiven, ga zaradi nastajanja povečane količine sluzi načeloma ne zaviramo. Poskrbimo za zadostno pitje čajev in olajšajmo izkašljevanje s sirupi za izkašljevanje. Pomirjamo pa dražeč, neproduktiven kašelj. Pri antitusikih, zdravilih, ki zavirajo refleks kašlja (npr. butamirat – panatus in sinecod, dekstrometorfanijev bromid – formel), moramo paziti, da jih ne jemljemo sočasno z ekspektoransi, t. j. z zdravili, ki olajšujejo izkašljevanje (lahko pa čez dan uporabimo ekspektorans, zvečer pa antitusik). V tem primeru lahko namreč pride do zastajanja sluzi v dihalnih poteh, s čimer se poveča nevarnost bronhospazma in okužbe dihal. Antitusiki lahko (predvsem v kombinaciji z drugimi zdravili, ki zmanjšajo reakcijsko sposobnost, in tudi z alkoholom) povzročijo zaspanost ali utrujenost, zato se je treba izogibati vožnje z avtomobilom ali upravljanja drugih strojev.

Pastile, ki vsebujejo lokalne antiseptike in anestetike, jemljimo eno po eno in jih počasi raztopimo v ustih. Po uporabi zdravila nekaj časa ne uživajmo hrane ali pijač. Cetilpiridinijevega klorida (septolete plus) se npr. ne sme jemati skupaj z mlekom, ker to zmanjša njegovo protimikrobno učinkovitost. Po uporabi angala (pastil ali pršila, ki vsebujejo antiseptik klorheksidin) pa si vsaj še eno uro ne umivajmo zob, zaradi možnega součinkovanja klorheksidina s penilcem v običajnih zobnih pastah.

Antipiretikov ne jemljimo dlje kot 5 dni, prav tako tudi analgetikov ne več kot 3 dni zapored.

Posvetujmo se z zdravnikom, če se simptomi bolezni poslabšajo oziroma se ne izboljšajo v petih dneh jemanja zdravil brez recepta.

Januar, 2009