Virusne okužbe zelo pogosto prizadenejo dihala. Pri nekaterih okužbah lahko ugotovimo povzročitelja (kot npr. pri virusu gripe), pri številnih ostalih virusnih okužbah pa opisujemo bolezen z bolezenskimi znaki (npr. navadni prehlad, vnetje malih dihalnih poti: bronchiolitis, …).

Virusi se med seboj razlikujejo tudi po načinu širjenja. Ob dotiku z virusovim izločkom okuženega dela kože ali predmeta si lahko infekcijo prenesemo v oči ter nos, lahko pa ga tudi vdihavamo. Glavni in najenostavnejši način, da se ubranimo pred okužbo, je, da si redno umivamo roke. Ne dotikajmo se oči in nosu. Obolela oseba bo s kašljanjem in kihanjem širila virusne delce v prostor, zato se, če je le mogoče, izogibajmo daljšim in intimnejšim stikom z obolelo osebo. Rinovirusi, na primer, preživijo tri ure izven dihal na koži ali na predmetih v okolici, zato sta ustrezna higiena in čistoča v prostoru pomemben preventivni dejavnik.

Avtorica: Asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.

Gripa (Influenza)

Sredi januarja 2008 so z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani sporočili o prvih letošnjih primerih pojavnosti gripe v Sloveniji. Gripa je virusna bolezen, ki oslabi človeški organizem in poteka dlje ter intenzivneje od navadnih virusnih dihalnih okužb. Letošnjo gripo povzroča virus influenze tipa A (tip H1N1) in proti temu tipu je že pripravljeno letošnje cepivo.

Cepljenje proti gripi

Farmacevtska industrija je v zadnjih letih izdelala številne pripravke za preprečevanje gripe (amantadine, rimantadine) in dve za zdravljenje (zanamivir in oseltamivir). Kljub naštetim pripravkom zelo priporočamo cepljenje proti virusu gripe, saj nam daje dolgotrajnejšo (sezonsko) zaščito in preprečuje, da bi se virus gripe širil z osebe na osebo. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem ljudem, ki si želijo zmanjšati nevarnost okužbe z virusom influence, še posebej pa cepljenje priporočamo kroničnim bolnikom (npr. sladkornim bolnikom, tistim s kroničnimi boleznimi dihal in obtočil), bolnikom med imunosupresivnim zdravljenjem, zdravstvenim delavcem, starejšim osebam nad 65 let, osebam v poklicih, kjer je v ospredju delo z ljudmi in ob stikih na domovih bolnikov s tveganimi stanji (npr. pri svojcih bolnika z rakom), nosečnicam po prvem trimesečju nosečnosti med epidemijo gripe. Cepljenje proti virusu gripe je samoplačniško in ga izvajamo predvsem družinski zdravniki v ambulantah. Cepimo lahko katerokoli osebo, ki je starejša od 6 mesecev. Cepivo apliciramo v mišico.

Sumite, da ste morda zboleli za gripo?

Številni bolezenski znaki so sicer podobni navadnemu prehladu (ali kakemu drugemu virusnemu obolenju, ki prizadene dihala), pa vendar je začetek bolezni buren, z zmerno do visoko telesno temperaturo (tudi do 39 stopinj Celzija), z mrzlico, s kašljem, bolečinami v mišicah hrbta ter v nogah. Tudi glavobol in bolečina «za očmi« sta pogosta spremljajoča bolezenska znaka. Vročina lahko traja več kot 5 dni, oslabelost, kašelj, potenje in utrujenost pa tudi nekaj tednov.

Diagnozo postavimo klinično, s pregledom. Bolniki večinoma popolnoma ozdravijo, z izjemo takih, ki že imajo pridružene bolezni oz. se pri njih razvije še pljučnica. Počitek je ključnega pomena. Bolniki naj pijejo veliko toplih napitkov (da se izognejo dehidraciji organizma ob zvečani telesni temperaturi) in naj vzamejo sredstvo proti zvečani telesni temperaturi (paracetamol), ki je obenem tudi protibolečinsko sredstvo.

Navadni prehlad

Prehlad se najpogosteje pojavlja med otroci, saj otroci zbolijo letno tudi do desetkrat. Odrasli zbolijo letno do štirikrat. Ženske, posebno tiste med 20. in 30. letom starosti, zbolijo pogosteje. Verjetno zaradi pogostejšega in intimnejšega stika z otroki. V povprečju zbolijo odrasli nad 60. letom manj kot enkrat letno.

Cepiva proti virusom, ki bi preprečili okužbo s povzročitelji prehlada, še niso izdelali. Izdelavo vakcine otežuje številčnost in antigenska raznolikost virusov.

Znaki prehlada in zakaj se pojavi prehlad

Vsi prav dobro poznamo prve znake prehlada: kihanje, srbenje nosu, voden izcedek iz nosu. Prehlad je najbolj pogosta bolezen nasploh. Navadni prehlad je ponavadi blaga bolezen, vseeno pa ji pripisujemo vodilno mesto med razlogi za obisk zdravnika in odsotnosti v šolah in službah. Bolezenski znaki trajajo od 7-14 dni.

Tudi za navadni prehlad so glavni krivec virusi. Opisanih je že več kot 200 različnih tipov virusov, ki povzročajo klinično sliko navadnega prehlada. Rhinovirusi (grška beseda rhinos pomeni nos) redko povzročajo težavnejšo bolezen. Virusa parainfluenza in respiratorni sincicijski virus lahko povzročata dihalne težave pri otrocih, corona virusu pa pripisujemo največji delež pri prehladih odrasle populacije.

Bolezenski znaki za navadni prehlad so rezultat človekovega imunskega odgovora na okužbo z virusom. Običajno se pričnejo 2-3 dan po okužbi kot izcedek iz nosu ali kot zamašeni nosnici, z občutkom nabrekanja sluznic v obnosnih sinusih, s kihanjem, bolečinami v žrelu, s kašljem  in glavobolom. Telesna temperatura je zgolj malo povečana (pri otrocih je višja). Bolezenski znaki lahko trajajo tudi do 14 dni, a večina obolelih ozdravi prej kot v 8 dneh. Izjemoma se lahko klinična slika navadnega prehlada zaplete – predvsem zaradi bakterijske okužbe in sinusitisa (v 2 %). Bolnik potrebuje pri taki okužbi zdravljenje z antibiotikom in posvet ter natančen pregled pri družinskem zdravniku.

Zdravljenje oziroma lajšanje simptomov

Pri navadnem prehladu priporočamo počitek, pitje zadostnih količin tekočine ter grgranje mlačne slane vode. Uporabljajmo pršila in kapljice za nos. Za zniževanje telesne temperature ali blaženje glavobola priporočamo prašek oz. tableto, ki vsebuje paracetamol, jemanju aspirinov pa se je še zlasti potrebno izogibati pri otrocih (nevarnost Reyevega sindroma, ki prizadene jetra in možgane). Zdravila proti kašlju in kapljice za nos ne preprečijo niti kliničnih znakov prehlada niti ne skrajšajo poteka bolezni, ublažijo pa subjektivne težave. Tudi visoki odmerki vitamina C se niso izkazali kot prepričljiv dejavnik za preventivo prehlada. Vdihavanje pare (inhalacija) lahko začasno ustavi občutek polnega nosu, nima pa dokazanega zdravilnega učinka.

Antibiotiki ne uničijo virusov. Upravičeno jih smemo uporabljati zgolj pri dokazanih bakterijskih zapletih, kot npr. vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov. Antibiotiki, ki jih nekateri jemljejo »za vsak slučaj«, ne bodo vplivali na skrajšanje bolezni, povzročili pa bodo imunost bakterij na antibiotike v primeru prihodnjih bolezni.

Veliko ljudi trdno verjame, da nastane prehlad zaradi izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu. Znanstveniki trdijo prav nasprotno in dodajajo, da niti hrana niti povečana fizična aktivnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo. Po drugi strani pa potrjujejo, da psihični stres, menstrualni ciklus, zakajeni in premalo prezračeni prostori ter alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost človeškega organizma za okužbo. Menjavanje letnih časov izrazito poveča število obolelih za navadnim prehladom. V začetku jeseni in preko zimskih mesecev opazujemo vsakoletni porast obolelih in šele marca opažamo strm upad števila obolelih. Ljudje preživimo jeseni in pozimi več časa v zaprtih prostorih, kar še dodatno pospešuje širjenje virusov s človeka na človeka. Virusi, ki povzročajo navaden prehlad, bolje preživijo v zraku z nizkim odstotkom vlage – to je v hladnih mesecih leta.

Kako ločimo navaden prehlad od gripe?

Simptomi	PREHLAD	GRIPA
Vročina	redko	visoka, nad 38 stopinj Celzija, več dni
Glavobol	redko	močan
Bolečine po telesu	blage	ponavadi srednje močne
Utrujenost, šibkost	srednje močno	trajajo 2-3 tedne
Izčrpanost	nikoli	v zgodnji fazi in huda
Poln nos	pogosto	redko
Kihanje	ponavadi	redko
Bolečine v žrelu	pogosto	redko
Kašelj	prisoten	prisoten
Komplikacije	vnetje sinusov ali ušes	bronhitis, pljučnica
Preventiva	nobene	sezonsko cepljenje, protivirusna zdravila
Zdravljenje	občasno zmanjševanje kliničnih znakov	protivirusna zdravila, podporno zdravljenje

 

Kdaj k zdravniku?

Ob epidemiji gripe in v obdobju povečane frekvence ostalih virusnih okužb prihaja do velike in največkrat nepotrebne ter nesmiselne gneče v ambulantah družinskih zdravnikov. Zatorej zdravniki priporočamo, da vsi oboleli zaradi prehlada ali gripe ostanejo v bolniškem staležu vsaj nekaj dni, ob sumu na bolezen pa TAKOJ pokličejo svojega osebnega zdravnika, mu opišejo potek bolezni in ga obvestijo o morebitnih drugih sočasnih težavah. Bolniki naj prvi dan ne zapuščajo doma, razen če so že znani kronični bolniki s hudo srčno, pljučno ali kako drugo boleznijo! Zdravnik bo obolelim priporočil počitek in prej naštete ukrepe, predvsem pa svetoval TAKOJŠNJI obisk v primeru poslabšanja ali komplikacij. Gneča v čakalnicah ne prispeva blagodejno na potek bolezni, vpliva pa na širjenje bolezni med do sedaj zdravimi obiskovalci ambulante. Tudi otroci z zvečano telesno temperaturo naj ne obiskujejo vrtca in pouka.

Preventiva je najpomembnejša

Največ lahko storimo za svoje zdravje in počutje prav s preventivnim načinom življenja in obnašanja ter se tako poskušamo ubraniti virusnim infekcijam. Obiskujmo savne, ukvarjajmo se s športnimi dejavnostmi ne glede na vremenske prilike (seveda s primerno obleko in obutvijo), redno prezračujmo bivalno in delovno okolje, občutimo psihofizično ugodje v smislu meditacij, tehnik sproščanja in s pozitivnim mišljenjem!