Afte, majhne razjede, ki nastanejo na ustni sluznici, so običajno pekoče in moteče, saj nas ovirajo pri jedi in govorjenju. Jasen vzrok za njihov nastanek ostaja neznan, so pa nenevarne in se pozdravijo same. O teh neprijetnih spremembah na ustni sluznici smo se pogovarjali z izred. prof. Marijo Petek Šter, dr. med., spec. druž. med., iz Zdravstvenega doma Trebnje.

Avtorica: Joži Sinur

Kaj so pravzaprav afte?

Afte ali aftozni stomatitis je eno najpogostejših obolenj ustne sluznice. Gre za površinske okrogle ali ovalne rane na ustni sluznici, ki so zelo boleče. Ločimo manjše, velike in herpetiformne afte. Manjše v premeru merijo od enega do desetih milimetrov in predstavljajo 80 odstotkov vseh aft, izginejo pa po sedmih do desetih dneh. Velike afte, ki predstavljajo deset odstotkov aft, v premeru merijo več kot deset milimetrov, zdravijo se od deset do 30 dni, po celjenju pa lahko pustijo brazgotino. Herpetiformne afte pa tvorijo številne manjše razjede oz. ulkuse, ki so manjši od treh milimetrov in skupaj tvorijo večje ter se zdravijo sedem do deset dni.

Kdaj in zakaj se afte pojavijo?

Afte se pojavijo že v zgodnjem otroštvu ali v adolescenci, prizadenejo pa okrog 20 odstotkov ljudi, predvsem ženske. Jasnega vzroka za njihov pojav ne poznamo, poznamo pa številne dejavnike, ki prispevajo k pojavu aft, kot so družinska nagnjenost, pomanjkanje železa, vitaminov B kompleksa, folne kisline ali cinka, prebolevanje nekaterih virusnih ali bakterijskih okužb, ki je povezano z zmanjšanjem imunske odpornosti organizma, pa bolezni prebavil, nekatere endokrine motnje, kot so npr. sladkorna bolezen, alergije, hormonske motnje, ter stres, ki prav tako prispeva k zmanjšanju imunskega odziva organizma.

Kako se kažejo afte?

Spremembe v ustni sluznici, ki jim pravimo afte, so zelo boleče razjede ustne sluznice, zaradi katere oseba težko požira in govori, ne povzročajo pa sistemskih simptomov in znakov. Tako oseba z aftami nima povišane telesne temperature ali slabega počutja.

Kaj lahko storimo?

Afte so nenevarno in samoozdravljivo stanje. Praviloma obisk pri zdravniku zaradi aft ni potreben. Vodilni simptom pri aftah je bolečina, kar povzroča težave tako pri požiranju kot tudi pri govoru. V samozdravljenju priporočamo šibek analgetik, kot je na primer paracetamol, in lokalne pripravke, katerih namen je zmanjšanje bolečine, na primer ustne vodice, ki delujejo protivnetno, in karboksimetilcelulozni geli, ki zaščitijo sluznico pred draženjem in omogočajo hitrejše celjenje.

Dobra ustna higiena je pomembna tako v preprečevanju razvoja aft kot tudi v fazi njihovega celjenja. Še posebno če je zaradi bolečine ob razjedah ščetkanje preveč boleče, je primerno dvakrat dnevno uporabljati ustne vode, ki delujejo antiseptično in zmanjšajo količino prisotnih bakterij gliv in virusov v ustni votlin.

Treba pa je poskrbeti tudi za odpravo dejavnika, ki je k razvoju aft prispeval. Pogosto je to padec odpornosti, povezan s stresom, ko postanemo dovzetnejši za številne zdravstvene težave.

Kdaj pa je treba zaradi sprememb v ustni votlini obiskati zdravnika?

Afte, kot že rečeno, so nenevarne razjede ustne sluznice, ki so samoozdravljive in praviloma ne zahtevajo obiska pri zdravniku. V nasprotju z aftami pa so nekatere ustne razjede lahko zelo nevarne. Ustne razjede, ki so povezane s splošnim slabim počutjem, povišano telesno temperaturo ali drugimi težavami, ali razjede, ki se ne glede na dodatne težav ne zacelijo v treh tednih, zahtevajo obisk pri zdravniku. Kažejo lahko namreč na različne okužbe.

Herpetični gingivostomatitis

Gre lahko za herpetični gingivostomatitis, ki je praviloma bolezen majhnih otrok, ki se prvič srečajo z virusom Herpes simplexa. Začne se s splošnimi simptomi, ki se pojavljajo pri drugih nalezljivih boleznih, kot so povišana telesna temperatura, glavobol in slabo počutje. Po enem ali dveh dneh se po vsej ustni sluznici oblikujejo majhni mehurčki, ki kmalu počijo in postanejo boleče rane. Zaradi bolečin se začnejo težave pri hranjenju otrok, kar lahko vodi tudi v dehidracijo. Herpetični gingivostomatitis je zelo neprijeten za otroka in njegove starše, a spontano izzveni po desetih dneh in ne pušča trajnih posledic. Pri zdravljenju herpetičnega gingivostomatitisa so protivirusna zdravila večinoma neučinkovita in se zelo redko uporabljajo. Otroka zdravimo z zdravili, ki se uporabljajo za zniževanje telesne temperature in za lajšanje bolečin.

Kandidiaza ali sor

Ustna razjeda, kjer je prav tako potreben obisk zdravnika, lahko kaže tudi na kandidiazo ali sor. Gre za belkaste spremembe ustne sluznice, ki so lahko posledica okužbe z glivo Candida, ki je sicer del normalne ustne flore. Ob padcu odpornosti, na primer ob prisotnosti okužbe, posebno če je ta zdravljena z antibiotiki, ali pa pri osebah z zmanjšano odpornostjo, na primer pri sladkorni bolezni, okužbi z virusom HIV, rakavi bolezni, zdravljeni s kemoterapijo ali obsevanjem ali kortikosteroidi, se namreč glivice prekomerno razrastejo in povzročajo okužbo.

Ponavljajoča se kandidiaza v ustni votlini, ki se kaže kot bel jezik in sluznice (sor), pasovec, huda diseboreja, oralna lasasta levkoplakija, nejasna povišana telesna temperatura in hujšanje ter ponavljajoče se okužbe pa sodijo v klinično sliko okužbe z virusom HIV.

Sistemske bolezni

Spremembe ustne sluznice so lahko prisotne tudi v sklopu različnih sistemskih bolezni. Lahko gre za bolezni krvi, kot je levkemija ali znižana vrednost levkocitov, na primer po zdravljenju s kemoterapijo. Spremembe lahko kažejo na bolezni prebavil, na primer na celiakijo ali glutensko enteropatijo ali pa na kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Spremembe ustne sluznice so lahko posledica sistemskih avtoimunih boleznih, kot so na primer sistemski lupus eritematodes, Behcetovia bolezen ali Sjogrenov sindrom, kjer je zaradi vnetja žlez slinavk zmanjšano izločanje sline. Spremembe ustne sluznice so lahko tudi posledica nukokutane bolezni, na primer lichen planusa ali sarkoidoze. Običajno sicer pri sistemskih boleznih spremembe ustne sluznice niso edina sprememba, lahko pa so prvi znak, ki vsekakor zahteva obisk pri zdravniku ter nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje.

Razjeda v ustih je lahko tudi posledica poškodbe, na primer opekline ustne sluznice. Tudi za poškodbe ustne sluznice velja, da jih je treba skrbno spremljati in če se ne zacelijo v treh tednih, obiskati zdravnika.

Levkoplakija

Pri tovrstnih spremembah lahko gre tudi za levkoplakijo, belkasto spremembo na sluznici, ki se je ne da odstraniti, nastane pa zaradi različnih nepravilnosti epitelija, največkrat nenevarnega prekomernega poroženevanja. Zaradi sicer majhne možnosti spremembe v rakavo tvorbo je potrebno vsako na novo odkrito levkoplakijo jemati zelo resno in pred začetkom zdravljenja narediti histološki pregled – odvzem majhnega koščka sluznice in pregled pod mikroskopom. Šele ko natančno vemo, kaj je vzrok beli lisi na sluznici, se specialist oralne oz. maksilofacialne kirurgije odloči, kako bo spremembo zdravil.

Rak ustne votline

Ne nazadnje pa ustna razjeda, ki se ne zaceli v treh tednih, lahko predstavlja raka v ustni  votlini, za katerim dvakrat pogosteje zbolijo moški kot ženske, posebej so ogroženi moški po 40. letu starosti. Med dejavniki, ki prispevajo k razvoju raka v ustni votlini, so tobak ‒ kajenje pipe lahko povzroča raka ustnega dna, kajenje cigar raka neba in kajenje cigaret raka jezika ‒, pa alkoholne pijače, posebej žganje, izpostavljanje soncu, ki lahko povzroča raka na spodnji ustnici, draženje sluznice zaradi poškodovanih ali karioznih zob, neprimernih plomb ali protetičnih izdelkov ter slaba ustna higiena in virusi. Če opazite ranico, ki se ne zaceli v treh tednih, obiščite svojega osebnega zdravnika. Ta vas bo napotil k specialistu oralne oz. maksilofacialne kirurgije, ki bo odvzel majhen košček sluznice, ga pregledal pod mikroskopom in glede na izvide preiskav predlagal ustrezno zdravljenje.