Iščite po prispevkih
Avtorica: Andreja Hergula
Zdrav jezik je rožnat, na spodnji površini in ob robovih gladek, na zgornji površini hrapav. Je primerno vlažen, torej ni izsušen in nima oblog.
Občasno je smiselno pogledati jezik, da izključimo ali potrdimo spremembe, ki bi lahko nakazovale na nevarno bolezen. Pregledovanje jezika med ljudmi sicer ni tako pogosto, se pa splača.
Ne, ti ljudje so redki. Več takih bolnikov pride k splošnemu zdravniku. Ti po pregledu in ugotovitvi, da je v ozadju neka bolezen, bolnika pošljejo k specialistom.
Rak glave in vratu (med katerega spada tudi rak jezika) je na šestem mestu po pogostosti vseh rakov v telesu, torej ne gre za pogosto obliko raka.
Raka na jeziku povzročata sočasno kajenje in prekomerno pitje alkohola.
Najpomembnejši povzročitelj raka grla je kajenje, alkohol manj. Slednji namreč z delom grla sploh ne pride v stik. Neka raziskava pravi, da ima človek šestkrat več možnosti, da zboli za rakom ustne votline, če kadi, sedemkrat več, če prekomerno uživa alkohol ter kar devetintridesetkrat več, če istočasno kadi in pije!
Raka lahko povzročijo tudi okužbe s HPV virusom, ki prizadene predvsem mandlje in koren jezika, kronično draženje zobnih škrbin in pa kronično mehansko draženje neprilagojenih zobnih protez, vendar so ti primeri redki.
Lahko se pomirimo, da rak ni vzrok za suha usta. V praksi obstaja za simptom suhih ust veliko vzrokov: najpreprostejši je pomanjkanje tekočine. Pomemben vzrok je tudi odsotnost dihanja skozi nos. Sledijo uživanje zdravil, npr. za zniževanje krvnega tlaka, antidepresivov, analgetikov in drugih vrst. Suha usta povzroča tudi bolezen slinavk, najbolj znana je avtoimuna bolezen Sjogrenov sindrom.
Predhodna zdravljenja, recimo kemoterapija ali obsevanja v področju glave zaradi raka, praviloma puščajo suha usta v primeru, da so bile slinavke v območju obsevalnega polja. Suha usta povzročijo neprijeten občutek, težje požiranje in govor, lepljenje jezika, zadah, vnetja v ustni votlini, bolezni zob, npr. karies.
Slina ima namreč zaščitno funkcijo, da mikroorganizme in kisline sproti odvaja iz ust. Če sline ni dovolj, se mikroorganizmi kopičijo v ustih in posledično pride do okužbe. Tudi okus zaradi pomanjkanja sline izgine. Pogoj za dobro okušanje je namreč dobra navlaženost ustne sluznice.
Na površini jezika se nahajajo celice, ki se nenehno obnavljajo, zato se taka poškodba, ki je v večini primerov površinska, hitro regenerira zaradi hitre delitve omenjenih celic, ki nadomestijo poškodovane. Lažje celjenje pa omogoča tudi dobra prekrvavitev glave in vratu vključno z jezikom. Veliko žil pomeni velik dotok, sveže krvi in z njo kisika ter hranilnih snovi.
Pri nas se soočamo tudi s tovrstnimi poškodbami. Če je ugreznina globoka ali če jezik krvavi, ga kirurško oskrbimo s šivanjem. V primeru, da je rana površinska, ne šivamo, saj ima jezik lastnost, da se lepo in dobro zaceli. Zavedamo se, da bi majhnega otroka s kirurško oskrbo in anestezijo dodatno obremenili, zato v mnogih tovrstnih primerih pustimo jeziku, da se sam obnovi.
Pri otrocih je okus intenziven, v srednjih letih pa začne slabeti. Otrok ima okušalne brbončice ne le na jeziku, poklopcu ter ustnem delu žrela, tako kot odrasli, temveč tudi drugod po ustni sluznici. Zato otroci okušajo močneje. Starejši imajo manj brbončic in zato je okus posledično manj intenziven. Po drugi strani navajajo tudi spremembe v zgradbi in delovanju samih čutnih celic za okus pri starejših. Sklepam, da si odrasli ljudje tudi iz tega razloga pogosteje kot otroci dodatno začinjamo hrano.
Viroza povzroča vnetje, vnetje pa uniči določene strukture, ki se kasneje lahko regenerirajo, lahko ne.
Treba je pogledati širše. Ne moremo govoriti le o okusu, temveč o vonju, povezanem z njim. Človek lahko okuša le štiri glavne okuse: slano, sladko, kislo in grenko. Za vse druge nianse, recimo prepoznavanje kave, zrezka, drugih živil, je nos tisti, ki je glavno čutilo. Če človeku nos kot okušalni organ odpove, tudi okuša ne, kar vidimo ob prehladu. Prej kot izgubi osnovnega okusa bi pomanjkanje okušanja pripisal vnetnim spremembam na področju nosu.
Če v okviru vnetja (npr. običajni prehlad) pride zaradi otekline in izcedka do zamašenega nosu, gre za povraten proces, kjer se stanje normalizira v 14 dneh. Nekateri virusi pa te vonjalne celice uničijo.
Jezik se čisti tudi s tem, ko jemo, govorimo, požiramo, ga premikamo. Vsak dan ga moramo nekajkrat zdrgniti z zobno ščetko. Pri starejših osebah filiformne papile rastejo in se pri nekaterih ne luščijo ter postajajo zelo dolge. V teh primerih bi priporočal vsakodnevno čiščenje jezika. Dovolj učinkovito bo, če si oseba jezik z gazo prime, ga narahlo povleče navzven, da razširi prostore med papilami, ter jezik mehansko očisti z zobno ščetko.
Pirsing povzroči rano, pri samem procesu nameščanja pirsinga se lahko razvijejo okužbe, ki se na jezik prenesejo preko materiala, s katerim prebodemo jezik, če ta ni sterilen. Okoliščine v ustih niso sterilne, tam so stalno prisotne bakterije. Če te pridejo v stik z globljimi tkivi, lahko povzročijo okužbo.
Dolgotrajni pirsing povzroči stalno odprtino na jeziku. Zavedam se, da bomo mladim ljudem težko dopovedali, da pirsing ni primeren, a po mojem mnenju z zdravstvenega vidika in tveganja uhančki na jeziku niso dobra ideja.
Ste vedeli, da …
Je včasih veljalo, da je jezik pokazatelj splošnega zdravstvenega stanja oz. prebavil?
Danes po besedah dr. Šifrerja velja, da na podlagi površnega pregleda jezika ne moremo trditi, ali je človek zdrav ali ne. V človeškem telesu obstaja gen TAS2R38, ki določa, da nekateri posamezniki bolj, drugi manj intenzivno zaznavajo grenak okus določenega hranila?
Imajo ženske v resnici krajši jezik kot moški? Izguba okusa pa ni povezana s spolom. Okus lahko izgubimo ne le zaradi staranja in vnetij, temveč tudi zaradi pomanjkanja biotina in poškodb. Če želimo, da se nam okus hitro obnovi, po nekaterih navedbah potrebujemo cink, biotin iz jajčnega rumenjaka, sojine moke, jeter, mleka in arašidovega masla, poleg tega pa še vitamine, zlasti iz vrst B-kompleksa, in vitamin C pa tudi karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave.