Avtorica: Maja Korošak
Naša sogovornica je za začetek povedala, da so dejavniki, ki povzročajo draženje sluznice grla, predvsem glasilk, ter povzročajo vnetje in bolečino v grlu, običajno okužbe. “Te so lahko virusne, bakterijske ali glivične. Težave v grlu pa lahko povzročajo tudi dejavniki iz okolja: alergije, gastroezofagealna refluksna bolezen, zdravila, hormonske motnje, težave s ščitnico, sistemske bolezni pa tudi rak. Bolečine v grlu so lahko povezane tudi s preveč naprezanja pri govoru, ob pretirani glasovni obremenjenosti oziroma zlorabi glasu.”
Katere so tiste bolezni, ki jih spremljajo tudi bolečine v grlu? Tina Mlinarec: »Boleče grlo je lahko simptom gripe, mononukleoze ali čisto navadnega prehlada, ki se mu poleg bolečin v grlu kot posledica virusnega obolenja pridružijo tudi zamašen nos, kihanje, izcedek iz nosu, kašljanje. Boleče grlo je lahko posledica bakterijskega vnetja. Možen vzrok za bolečine v grlu so lahko tudi alergije. Bolniki neredko tožijo zaradi bolečin v grlu, običajno pekočih, in nekakšnim občutkom cmoka, ki je posledica laringofaringealnega refluksa.
Laringofaringealni refluks je zatekanje želodčne vsebine v žrelo in grlo, lahko tudi v sapnik in pljuča, ob čemer ni nujno, da je okvarjena sluznica požiralnika, in ni nujno, da bolnik čuti zgago. Kislina, prebavni encimi in žolč povzročijo na sluznici žrela in grla okvare, ki jih občutimo kot draženje, bolečino in neprijeten občutek.” Dr. Mlinarec dodaja, da največ skrbi ob pregledu vzbuja sum na raka grla. »Ta sum je tudi pogost vzrok napotitve k specialistu, sploh če sta bolečini v grlu pridruženi hripavost ter izkašljevanje krvi. Danes ljudje veliko preberejo in pridejo v ambulanto tudi bolj informirani ter jih osebni zdravnik hitro napoti naprej.«
Bolniki sprva, ko prehladno obolenje ali bolečina v grlu po nekaj dneh ne preneha ali pa se stopnjuje, obiščejo osebnega zdravnika. Ta opravi splošni pregled in po potrebi bolnika napoti tudi na laboratorijski pregled krvi. Če se ugotovi, da gre za bakterijsko vnetje, sledi predpis antibiotične terapije. Dr. Mlinarec pove, da večino vzrokov odpravijo na primarni ravni. A kadar kljub opazovanju in ustreznemu zdravljenju simptomi vztrajajo ali se celo stopnjujejo, je potrebna napotitev k specialistu otorinolaringologu.
»V naši ambulanti natančno pregledamo celotno ustno votlino, žrelo, grlo, ocenimo primernost struktur, možna vnetna žarišča, sumljive spremembe,« razlaga dr. Mlinarec in dodaja, da je izjemno pomembno, da je pregled natančen. »Pri tem nam je v pomoč sodobna, boljša tehnologija, na primer endoskopi. Včasih uporabljamo tudi fotodokumentacijo, da tako spremljamo potek zdravljenja. Občasno so potrebni manjši operativni posegi, na primer biopsija – odvzem tkivnega vzorca za nadaljnje raziskave. Diagnozo dopolnimo z dodatnimi preiskavami, v izjemno pomoč nam je še vedno ultrazvočna preiskava. Predvsem pri natančnem opredeljevanju tako vnetnih sprememb kot rakavih pa se v nadaljevanju diagnostike poslužujemo tudi globinskega slikanja vratu. Če na pregledu ugotovimo, da gre za rak grla, je bolnik naprej obravnavan v terciarnem centru. Še vedno velja, da prej ko raka odkrijemo, boljši je lahko izid zdravljenja.«
Kronično vnetje grla je tesno povezano z določenimi onesnaževali in toksičnimi snovmi na delovnem mestu. Pogosto se pojavlja pri dolgoletnih kadilcih in vseh, ki veliko obremenjujejo glasilke (npr. pevci, učitelji). Kronično vnetje grla traja več let, občasno se izboljša, občasno poslabša, vendar pa glas ostaja spremenjen. Dolgoročno lahko pripelje do okvare glasilk, znana pa je tudi povečana verjetnost za rak grla. Najpogosteje se pojavlja pri moških, starih od 50 do 60 let.
Dr. Mlinarec nadalje našteva možne vzroke za to kronično okvaro. »Kajenje, pitje alkohola, gastroezofagealni refluks, zloraba glasu, dihanje pretežno skozi usta ob slabši prehodnosti nosu – vse to še lahko privede do kroničnih sprememb grla. Občasno je vzrok kroničnega draženja grla tudi v retronazalnem izcedku, lahko ob kroničnem rinosinuzitisu. Kronične spremembe v grlu so lahko prisotne tudi pri astmi in pri KOPB (kronični obstruktivni pljučni bolezni) kot posledica rabe inhalacijskih glukokortikoidov. Do kroničnega laringitisa lahko pride tudi po ponavljajočih se akutnih laringitisih ali ponavljajočem se bruhanju ter ob slabi hidraciji. Simptomi so kašelj, težko požiranje, občutek cmoka, boleče grlo, hripavost, izguba glasu. Pridružene so lahko povečane bezgavke na vratu, glavobol in utrujenost.
Prvo, kar svetuje zdravnik v tem primeru, je opuščanje pitja alkohola, opustitev kajenja, pitje zadostne količine tekočine, izogibanje dražilcem iz okolja in alergenom. Po besedah dr. Mlinarec so pomembni še redna higiena nosne sluznice, blagi antiseptiki za usta in žrelo ter vlažne inhalacije. Dr. Mlinarec poudarja, da sta potrebni celostna obravnava bolnika in urejena kronična bolezen. »Še vedno se v ambulanti ORL zelo pogosto srečujemo z neurejeno laringofaringealno refluksno boleznijo, kjer opazujemo posledice zvišane želodčne kisline na ravni grla. Dodatne težave povzroča tudi to, da bolniki pogosto ne verjamemo ali zanikajo, da bi imeli težave s kislino in se ne držijo predpisanih ukrepov.«
Ko se po nekaj dneh, vsekakor pa v roku desetih dni, simptomi postopno ne izboljšujejo oziroma ne izzvenevajo, je potreben obisk osebnega zdravnika, ki bo ocenil stanje. Zdravniki se držijo smernic zdravljenja in simptomi, ki so skrb vzbujajoči in vztrajajo, zahtevajo pregled pri specialistu. Običajno osebni zdravniki tudi ocenijo nujnost napotitve. Dr. Mlinarec pri svojem delu ugotavlja, da so večinoma dovolj zgodaj zaskrbljeni. »Če se simptomi stopnjujejo – povišana telesna temperatura, bolečine, težave z dihanjem in požiranjem, krvavitev (to se na ravni grla zgodi precej hitro v poteku bolezni), so zelo hitro ali isti dan že pregledani v naši ambulanti.«
Hripavost ali izguba glasu običajno najprej prizadene tiste, ki svoj glas najbolj potrebujejo. Kako ravnati, kadar nas to doleti? Tina Mlinarec: »Hripavost je simptom, ki hitro prestraši tako bolnika kot njegovega zdravnika. Nujen je pregled v ORL ambulanti, sploh če je pridružena še dihalna stiska ali tiščanje v predelu grla. Spremenjena kakovost glasu je lahko posledica vseh že omenjenih vzrokov, povzročijo pa jo lahko tudi številne organske spremembe glasilk (npr. vozliči, polipi, ciste, edem glasilk, granulomi), seveda pa je tudi v teh primerih ORL pregled tisti, ki bo z največjo natančnostjo razkril, kaj se dogaja na ravni vašega grla. Vsekakor je pri prebolevanju akutnega vnetja grla 10 do 14 dni najpomembnejši krajši glasovni počitek. To pomeni, da v tem času ne govorimo. Še slabše kot govorjenje je za obolele glasilke šepetanje, zato nam je najbolj v pomoč, da molčimo,« še zaključi dr. Mlinarec.
Ko ostanemo brez glasu, si lahko najprej pomagamo tudi sami. Najbolje je, da začnemo ukrepati ob prvi hripavosti. Za glasilke je v tem primeru najprimernejši počitek. Včasih smo prisiljeni govoriti, toda v tem primeru svojega glasu ne poskušajte kakor koli menjati (višji ali nižji toni od običajnih), še posebno pa se izogibajte šepetanju. Glasilkam škodita celo smejanje in jokanje. Pomembno je tudi, da čez dan popijemo dovolj tekočine. Tako glasilke ohranjamo vlažne in pozdravile se bodo veliko hitreje. Voda naj bo topla, privoščimo pa si lahko tudi sadni oziroma zeliščni čaj ali toplo juho. Seveda se moramo izogibati alkoholu, pravemu čaju in kavi, ki glasilke osušijo. V mnogih primerih si lahko pomagamo tudi z uživanjem medu. Vendar pozor: pretirano uživanje medu lahko povzroči refluks in kislina iz želodca nam dodatno draži grlo in seveda tudi glasilke.
Vlažnost glasilk ohranjamo tudi z grgranjem toplega čaja in z inhaliranjem. Grgramo kamilični ali žajbljev čaj, v katerega vmešamo žličko morske soli. Nekateri prisegajo tudi na toplo pivo zvečer, ki ga spijemo kot čaj. Pomagajo tudi inhalacije, zato nekajkrat na dan vdihujmo paro, ki ji lahko dodamo lovorov list. Zeliščne pastile, ki vsebujejo žajbelj, slez ali islandski lišaj, so nam prav tako lahko v pomoč.
A Boleče grlo je običajno simptom okužb: virusnih, bakterijskih ali glivičnih.
B Če bolečina v nekaj dneh, vsekakor v desetih, ne preneha, obiščimo zdravnika.
C Pri hripavosti, če traja dlje, je nujen pregled v ambulanti ORL.