Avtor: Anja Kuhar
Prhljaj je pogosta nadloga pri moških v mlajših in srednjih letih, neredko pa se pojavlja tudi pri ženskah. Prhljaj nastane zaradi funkcionalnih motenj v delovanju lojnic, katerih aktivnost je odvisna od dedne nagnjenosti, klimatskih dejavnikov, nevrogenih dejavnikov, izpostavljenosti stresu itd. Prekomerno izločanje loja iz lojnic pa posledično na koži ustvarja ugodno mikrookolje za razmnoževanje glivice rodu Malassezia, ki je sicer sestavni del naše kožne mikroflore. Šele razmnoževanje te glive povzroči prekomerno luščenje kože, včasih pa tudi pojav vnetja z rdečino kože in s srbežem. Za pojav prhljaja sta tako potrebna oba dejavnika.
Zdravljenje prhljaja je usmerjeno predvsem v preprečevanje razmnoževanja glive in njenih škodljivih vplivov. Pomagajo šamponi z antimikotičnim delovanjem, šamponi s cinkovim piritionom, selenijevim disulfidom, dodatkom salicilne kisline in katranov. Ti šamponi lahko žal le začasno ublažijo težave, ki se praviloma ponavljajo več let.
Prhljaja ne uvrščamo med klasična glivična obolenja lasišča. Glivične okužbe v ožjem pomenu potekajo z drugačnimi kožnimi spremembami, najpogosteje pri otrocih, povzročajo jih druge vrste glivic. Te okužbe je treba vedno zdraviti pri zdravniku, priporočamo tudi pregled pri dermatologu.
Atopijski dermatitis se lahko pojavi tudi na lasišču, običajno pa so hkrati prisotna tudi žarišča na koži. Na pogled je lahko podoben prhljaju, kar se kaže s prekomernim luščenjem kože, blago rdečino kože in s srbežem. Praviloma so pridruženi suhi lasje, pri prhljaju pa bolj mastni.
Atopijski dermatitis uvrščamo med alergijske bolezni kože. Nastane kot preobčutljivostna reakcija na različne alergene, ki jih lahko ali vdihamo ali zaužijemo, pri tistih, ki imajo podedovano nagnjenje k alergijam.
Vzroki za pojav atopijskega dermatitisa so zapleteni in so posledica prepletanja številnih dejavnikov. Med neugodnimi dejavniki je tudi stresna obremenitev, hkrati pa tudi izpostavljenost alergenom, utrujenost, izčrpanost, prebolevanje okužb in negodni klimatski dejavniki, saj se stanje pogosto poslabša v zimskih mesecih.
Atopijski dermatitis zdravimo s protivnetnimi zdravili, ki so za lasišče na voljo v obliki tekočin ali krem. Včasih so potrebne tudi tablete antihistaminikov in seveda izogibanje znanim alergenom, kolikor je to le mogoče.
Vzrokov za prekomerno izpadanje las je veliko. Pri tem moramo ločiti funkcionalna nihanja v izpadanju las, ki so lahko povsem normalna, od bolezenskih vzrokov. Funkcionalna nihanja so pogostejša in mnoge precej prestrašijo, zlasti ženske, prehitro pa jih pripišemo tudi bolezenskim procesom ali neustrezni prehrani.
Normalno je, če nam dnevno izpade do 100 las. V določenih življenjskih obdobjih je izpad lahko prekomeren. Tako lahko včasih izpade tudi več kot 100 las dnevno, pa to ne pomeni nujno, da gre za bolezenski pojav. Običajno močnejši izpad traja nekaj mesecev in se postopoma normalizira.
Na dinamiko izpadanja las vplivajo hormonska nihanja v telesu, izpadanje je okrepljeno v času po porodu, v času mene, ob boleznih ščitnice, včasih tudi ob jemanju kontracepcijskih tablet. Do prekomernega izpadanja lahko pride nekaj tednov po prebolevanju hujših okužb in ob hujših stresnih dejavnikih. Lahko se pojavi nekaj mesecev po strogih dietah, pospešijo pa ga tudi številna zdravila.
Med najpogostejše bolezenske vzroke za izpadanje las uvrščamo krožno izpadanje las (alopecia areata) in z androgenimi hormoni povzročeno redčenje lasišča (androgenetična alopecija).
Pri krožnem izpadanju las nastajajo v lasišču gola žarišča, neporasla z lasmi, ki se pri večini ljudi v enem do dveh letih pozdravijo. Pri manjšem deležu bolnikov pa lahko napredujejo v večja žarišča in povzročijo plešavost celotne površine lasišča, včasih tudi izpad trepalnic, obrvi ali dlak po telesu. Takšne vrste plešavosti je težko zdraviti.
Androgenetična alopecija je pogosta pri moških, pojavi pa se tudi pri ženskah v meni, ki so k temu dedno nagnjene. Pri tej vrsti plešavosti se lasje na čelnem predelu lasišča in na temenu z leti postopoma in nepovratno redčijo.
Mastnost ali suhost las je odvisna od aktivnosti žlez lojnic, dednih dejavnikov, splošnega zdravstvenega stanja, psihičnih vplivov, nevroloških dejavnikov, deloma pa tudi od zunanjih vplivov, na primer klimatskih dejavnikov in nege las.
Če je dejavnost lojnic prekomerna, so lasje bolj mastni in ob tem se neredko pojavi tudi prhljaj. Težave z mastnostjo kože lasišča in las se začnejo pojavljati v času pubertete. Mastnost se poveča v času stresnih dejavnikov, lasje so bolj mastni tudi zaradi hormonskih vplivov in pogosteje se težava pojavlja pri moških.
Prehrana ima verjetno manjši vpliv. Nekateri opažajo, da je koža bolj mastna ob prekomernem uživanju nezdravih maščob in da se ob takih prehrani lahko poslabšajo tudi akne. Nekateri takih povezav s prehrano ne opažajo. Če bomo kdaj zaužili kakšno sladico ali čokolado, ne bo nič hudega, priporočljiva pa je zmernost.
Priporočamo uživanje zdrave in uravnotežene prehrane. Če zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov, potrebnih v izgradnji las ter beljakovin, ne potrebujemo dodatkov v prehrani ali preparatih za nego las. Za normalno rast las so poleg beljakovin potrebni še cink, baker, železo, selen, žveplo, vitamini skupine B in vitamin A.
Nasvetov, kako si pomagati pri mastnih laseh, je veliko. Prepogosto umivanje las ni priporočljivo. Priporočeno je dobro izpiranje šamponov in balzamov za lase. Z uporabo suhih šamponov lahko včasih podaljšamo intervale med pranji las. Proti mastnim lasem pomaga uporaba alkoholnih losjonov za lasišče, uporaba podobnih šamponov kot pri prhljaju – s protimikrobnim delovanjem in dodatkom katrana. V trgovinah je na voljo veliko šamponov za mastne lase, priporočljivi so tisti z nižjim pH.
Nekateri svetujejo tudi otroški posip, limonin sok, razredčen vinski kis, pravi čaj in nanašanje rumenjaka s sokom limone na še mokre lase.
Lasje so naravno bolj suhi pri otrocih, pri katerih lojnice še niso dejavne. Pri odraslih opažamo suhe lase pri ljudeh, ki imajo tudi bolj suho kožo in so nagnjeni k alergijam, tudi pri njih je izločanje loja manjše. Dermatologi se srečujemo z različnimi bolezenskimi stanji, ki so povezani s suhostjo kože lasišča in las, manj pa s kozmetičnimi vzroki zanje.
Kot pri nohtih se tudi pri laseh pojavi večja krhkost in suhost zaradi škodljivih zunanjih vplivov kozmetičnih izdelkov. Sem sodijo prepogosto umivanje las, slabo izpiranje šamponov, obdobje po barvanju las, uporaba izdelkov za kodranje las, pa tudi izpostavljenost UV-žarkom.
Kozmetična industrija ponuja pestro ponudbo za nego suhih in poškodovanih las. Pomagajo lahko balzami in posebne maske za lase, rumenjak z dodatkom olivnega ali kokosovega olja ali drugih organskih hladno stiskanih olj, nekateri priporočajo še druge naravne pripravke.
V poletnih mesecih je potrebna zaščita las pred UV-žarki, enako kot velja za kožo. Tako bomo lahko tudi upočasnili procese staranja las in nekoliko odložili pojav sivih las.