Preprečimo okužbe dihal pri malčkih

default image

Mrzlo zimsko obdobje je čas različnih obolenj in okužb, za katere so najbolj dovzetni naši malčki. V zraku se namreč nahaja na milijone mikroorganizmov, med katere sodijo tudi virusi in bakterije. Zaradi hladnega vremena je nosna sluznica bolj suha in zato tudi bolj dovzetna za virusne okužbe. Pozimi tudi več časa preživimo v zaprtih prostorih, s čimer se poveča verjetnost prenosa bolezni.

Okužbam so še posebej izpostavljeni otroci, ki obiskujejo vrtec in prihajajo v stik z novimi mikrobi, ki jih njihov imunski sistem še ne pozna. Otroci, ki so vključeni v kolektivno varstvo, še posebej v hladnejšem obdobju leta, pogosto zbolijo za nalezljivimi boleznimi, ki se hitro širijo s stiki med ljudmi, med temi so najbolj pogoste okužbe zgornjih dihal, zlasti navadni prehlad in gripa. O vnetjih dihal pri otrocih, okužbah, kako jih lahko preprečimo in zdravimo, smo se pogovarjali z mag. Jernejo Ahčan, dr. med., specialistko pediatrije.

Avtor: Alja Gogala

Kaj povzroča vnetje dihal pri otrocih?

Povzročitelji so večinoma virusi, pri čemer poznamo več kot dvesto različnih serotipov, med katerimi so najpogostejši rinovirusi, virus gripe, parainfluence in adenovirus. Vnetja dihal pri otrocih se pojavljajo predvsem sezonsko in pediatri opažamo, da se povečuje število otrok, ki so zboleli za virusom gripe. Virusi se prenašajo aerogeno, kar pomeni, da potujejo po zraku in se prenašajo preko okuženih rok in predmetov. Otroci se okužijo, ko viruse preko zraka ali rok prenesejo na očesno veznico ali sluznico dihal, kjer nato vstopajo v celice, se razmnožujejo in širijo. Virusi se najlažje širijo med ljudmi v zaprtih prostorih, v vrtcih, šolah, trgovinah in v prostorih, kjer je vlažnost zraka nižja.

»Otroci, ki obiskujejo vrtec, za okužbami dihal v povprečju zbolijo petnajstkrat na leto.« 

Katere so najpogostejše okužbe dihal in kakšni so simptomi?

Najpogostejši je navaden prehlad, ki prizadene zgornje dihalne poti, bolezenski znaki pa se pojavijo postopoma. Zanj so značilni slabo počutje, pekoč občutek v nosu, bister izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, vnete oči, kihanje in povišana telesna temperatura. Težave v povprečju trajajo 7–10 dni. Gripa se prične nenadno. Spremljajo jo mrazenje, visoka telesna temperatura, izrazite bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj in zmanjšan apetit. Lahko pa se pojavijo tudi prebavne težave.

Okužbe spodnjih dihal so sicer manj pogoste, njihova glavna značilnost pa je kašelj. Mednje sodi vnetje grla, pri katerem je otrok ponavadi hripav, lajajoče kašlja, lahko ga tudi duši, ker pri vdihu zaradi otečene sluznice v dihala ne pride dovolj zraka. Bronhiolitis ali vnetje drobnih sapnic je značilno za otroke, mlajše od dveh let. Zanj je značilen nahod, dražeč kašelj, pospešeno in piskajoče dihanje, otrok diha z naporom, povišana pa je tudi telesna temperatura. Pri vnetju nebnic ali angini, ki jih poleg virusov povzročajo tudi bakterije, ima otrok vročino, bolečine pri požiranju, značilne pa so tudi povečane bezgavke na vratu. Težje posledice vnetij dihal pa sta bakterijsko vnetje ušes in pljučnica. Pri otroku se pojavi zelo visoka temperatura, otrok je splošno prizadet, poležava, hitreje in pospešeno diha, piska, zavrača hrano in tekočino.

Kateri otroci so najbolj izpostavljeni okužbam?

Pediatri se z okužbami dihal najpogosteje srečujemo v jesenskih in zimskih mesecih. Najbolj ogroženi so otroci, ki obiskujejo vrtec oziroma kolektivno varstvo, kjer so v stiku z ostalimi otroci. Pri otrocih, ki obiskujejo vrtec, lahko v povprečju naštejemo kar petnajst obolenj na leto. Pri otrocih do šestega leta se z obolenji v povprečju srečamo desetkrat na leto, pri starejših pa pet- do osemkrat letno. Okužbam so še posebej izpostavljeni otroci z oslabljenim imunskim sistemom in s kroničnimi boleznimi.

»Stres lahko poveča verjetnost okužb pri otrocih.«

Kako lahko okrepimo otrokov imunski sistem?

Otrokov imunski sistem je treba krepiti vse leto. Poskrbeti moramo, da imajo otroci redno in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Pomembno je, da čim več časa preživijo na svežem zraku, so fizično aktivni, pijejo dovolj tekočine in zadosti spijo. Tudi stres dodatno oslabi otrokov obrambni sistem, zato je pomembno, da so starši še posebej skrbni in ljubeči v času, ko otroka uvajajo v vrtec oziroma ga malček že obiskuje.

Kako lahko preprečimo okužbe dihal?

Okužbe dihal lahko preprečimo tako, da poskrbimo za čim boljše higienske navade otrok, še posebej v vrtcu, kjer otroci nenadzorovano kašljajo, kihajo drug v drugega in prijemajo različne predmete. Poskrbeti moramo, da si redno umivajo roke in si noske brišejo v papirnate robčke, ki jih nato odvržejo v koš. Potrebno je tudi redno zračiti prostore, kjer se zadržujejo otroci, tudi doma.

Treba je opozoriti, da z majhnimi otroki ni priporočljivo obiskovati različnih prireditev in trgovskih centrov v času, ko se pogosteje pojavljajo okužbe dihal. Priporočljivo je tudi, da otroci, ki obiskujejo vrtec in imajo sorojence, mlajše od 6 mesecev, v sezoni okužb dihal ostanejo doma. Novorojenčke lahko pred okužbami dihal zaščitimo tako, da preprečimo obiske v njegovih prvih dveh mesecih življenja. Najbolj učinkovita zaščita pred okužbami dihal je cepljenje, ki pa je žal mogoče zgolj proti gripi in pnevmokoknim okužbam. Cepljenja so še posebej priporočljiva za rizične skupine otrok, kamor sodijo otroci z oslabljenim imunskim sistemom, s kroničnimi boleznimi in nedonošenčki.

Kako poteka zdravljenje vnetij dihal?

Pri gripi in prehladu, ki sta najpogostejši posledici vnetij dihal, posebnega zdravljenja ni, zato antibiotiki niso učinkoviti. Zdravljenje poteka simptomatsko, kar pomeni, da znižujemo zelo visoko telesno temperaturo, ki pri otrocih znaša nad 38,5 °C, s pomočjo paracetamola, aspirina pa pri otrocih ne uporabljamo. Redno tudi čistimo nos s fiziološko raztopino, občasno pa lahko uporabimo tudi kapljice za zmanjšanje nabreklosti nosne sluznice.

Kako lahko starši lajšajo simptome vnetij dihal v domači oskrbi?

Pomembno je, da otroci uživajo veliko tekočin, še posebej so priporočljivi topli napitki z limono. Uživanje zeliščnih bonbonov zmanjša bolečine v žrelu, lahko pa uporabimo tudi mazila, kot je na primer materina dušica za prsni koš. Primerna so tudi dodatna prehranska dopolnila, ki delujejo kot imunomodulatorji in zmanjšujejo število okužb dihal. Mednje sodijo različni glukani in ameriški slamnik, ki ju lahko uporabimo ob terapiji ali pa preventivno pri otrocih, pri katerih se pojavljajo ponavljajoče okužbe dihal. Pomembno je tudi, da poskrbimo za zadostno količino vlage v okolju. Zaželeno je tudi, da bolni otroci počivajo v domači oskrbi, dokler ne ozdravijo, saj s tem zmanjšujemo prenos virusa na ostale otroke.

Malčki so pogosto podvrženi vnetjem srednjega ušesa

Med okužbe, ki se pogosteje pojavljajo pri otrocih, ki obiskujejo kolektivno varstvo, sodi tudi vnetje srednjega ušesa, ki ga poleg virusa lahko povzroča tudi bakterija pnevmokok. Vnetje srednjega ušesa, ki ga otroci v vrtcu v povprečju prebolijo več kot trikrat letno, spremlja močna bolečina v ušesu in povišana telesna temperatura. Starši ga prepoznajo po vodenem izcedku iz nosu, dihanju skozi odprta usta, postanejo jokavi, vročični in se prebujajo. Starši lahko vnetja srednjega ušesa preprečijo tako, da krepijo imunski sistem otroka, ga opozarjajo na dihanje skozi nos in spirajo nosnici s fiziološko raztopino, v kolikor je malček prehlajen. Otroke, ki se jim vnetje srednjega ušesa pogosto ponavlja, je smiselno zaščititi s cepljenjem.

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content