Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani nam je pojasnila, kje vse ležijo vzroki za povečano število virusnih obolenj ter podala nekaj nasvetov, kako se pred njimi kar najbolj uspešno ubraniti.
Avtor: Andreja Košir
Dr. Bojana Beović pravi, da so pozimi najpogostejša različna prehladna obolenja, gripe, bronhitis in angine. Vse našteto so virusna obolenja, ki se prenašajo po zraku. Sogovornica pojasnjuje, da lahko vzroke za pogostost tovrstnih virusnih obolenj pripišemo dejstvu, da se v hladnejših mesecih več zadržujemo v zaprtih prostorih, eden od razlogov je tudi slabša prekrvavljenost skrajnih delov telesa, prisoten pa je tudi nek biološki cikel virusov. Ta cikel se začne proti koncu decembra, traja pa približno dva meseca. Dr. Beović poudarja, da ne zbolimo zaradi mrzlega zraka, kot to zmotno misli veliko ljudi, temveč zaradi okužbe z virusom.
Dr. Bojana Beović priporoča, da se tudi v hladnejšem delu leta veliko gibamo na svežem zraku in pazimo, da najbolj izpostavljeni deli telesa niso podhlajeni. Sogovornica pravi, naj se izogibamo nakupovalnih središč in drugih mest, kjer je veliko ljudi, predvsem pa tja ne vodimo svojih otrok, saj so ti prostori pravo leglo virusov in bakterij.
Dr. Beović kot zelo učinkovit preventivni ukrep izpostavlja tudi cepljenje proti virusu gripe. »V zadnjem času so se priporočila Svetovne zdravstvene organizacije nekoliko spremenila in zdaj se zelo priporoča dosledno cepljenje nosečnic. Tako se ne zaščiti le nosečnice, ampak tudi komaj rojenega otroka.« Nosečnice so večinoma mlade in zdrave ženske, pri katerih je učinek cepljenja bolj učinkovit kot pa na primer pri starejših ljudeh. Kot pojasnjuje dr. Beović, so tudi ginekologom poslali poziv, naj nosečnicam ponudijo možnost cepljenja. Seveda se cepljenje tudi pri starejših še vedno zelo priporoča. »Več kot je cepljenih mlajših ljudi, ki se na cepljenje bistveno bolje odzivajo, bolj bomo zaščitili starejše ali sicer bolne ljudi, pri katerih je cepljenje manj učinkovito. Cepljenje proti gripi ni le samozaščitno, ampak tudi socialno dejanje,« pravi sogovornica.
Cepimo se lahko v vseh zdravstvenih domovih, pred cepljenjem pa moramo biti zdravi in brez povišane telesne temperature. Dr. Bojana Beović opozarja, da se nikakor ne sme cepiti nekoga, ki je akutno bolan. Virus, ki je v cepivu proti gripi, sam po sebi ni nevaren in ne škodi imunsko oslabelim ljudem. Možni zapleti po cepljenju so izjemno redki – lahko pride do alergije na cepivo ali katero od njegovih sestavin. Sogovornica pravi, da je za posebej ogrožene skupine ljudi cepivo brezplačno, cepljenje pa je treba plačati.
»Nekateri ljudje se zaradi določenih razlogov ne morejo cepiti proti gripi, so pa za njeno okužbo bolj dovzetni kot drugi. Njim za čas trajanja gripe predpišemo zdravilo tamiflu.«
Prof. dr. Bojana Beović pravi, da v primeru blažjega virusnega obolenja ni treba obiskati zdravnika, saj tako le trosimo virus okoli. Najbolj priporočljivo je, da ostanemo doma in počivamo, saj bomo tako najhitreje okrevali.
Ljudje, ki imajo sicer katero od resnejših bolezni, kot so na primer huda sladkorna bolezen, bolezen srca ali pljuč, katero od rakavih obolenj ali pa je oslabljen njihov imunski sistem (na primer po presaditvah organov), pa naj se tudi v primeru blažje do zmerno hude viroze odpravijo k zdravniku. Dr. Beović obisk zdravnika vsekakor priporoča, ko imamo močno povišano telesno temperature, ko težko dihamo ali nas tišči v prsih. Sogovornica opozarja, naj bomo še posebej pozorni na starejše ljudi. »Morda starejša oseba nima vročine, ampak je kljub temu hudo bolna. Če začne težko dihati, spremeni razpoloženje, postane zaspana ali apatična, to lahko kaže na neko resnejšo bolezen.«
Mladi in sicer zdravi ljudje pa se seveda lahko pozdravijo doma. Prehladno obolenje večinoma traja teden dni, že po nekaj dneh pa bi se morali počutiti bolje. Pijte veliko tekočine in privoščite svojemu telesu dovolj počitka. Tako boste čas okrevanja skrajšali. Pri okrevanju si lahko pomagamo z različnimi zdravili, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Gre za zdravila za zniževanje povišane telesne temperature in protibolečinska zdravila ter za zdravila, ki nam pomagajo pri izkašljevanju, blažijo bolečine v grlu in žrelu, odpirajo dihalne poti in nam pomagajo pomiriti suh in dražeč kašelj. Na voljo je tudi vrsta izdelkov za krepitev in povečanje odpornosti, čeprav za to lahko veliko naredimo sami – z gibanjem na svežem zraku, s primerno higieno, uravnoteženo in raznoliko prehrano ter izogibanjem dolgotrajnemu stresu bomo za krepak imunski sistem naredili veliko.
Prof. dr. Bojana Beović ljudem polaga na srce, naj upoštevajo naslednje nasvete, saj bodo tako poskrbeli zase, predvsem pa za druge ljudi: