Naša stopala so lahko pod udarom številnih nevšečnosti, ki nam onemogočajo lahko in prožno hojo. Tem nevšečnostim največkrat botruje neustrezna obutev, pogosto pa so dedno pogojene ali nastanejo kot posledica drugih bolezni. Kurja očesa, otiščanci, odebeljena koža, pretirano potenje nog, pekoča stopala in vraščeni nohti so najpogostejše nadloge. Z medicinsko pedikerko Andrejo Jenko Dremelj iz Kranja smo se pogovarjali o tem, kako se z njimi spoprijeti in jih odpraviti.

Avtorica: Maja Korošak 

Kurja očesa

Kurje oko nastane zaradi stalnega pritiska na kožo. Koža se na tistem mestu utrdi in odebeli. Ko ta odebeljena koža pritisne na živec, nas začne boleti. S čim povzročimo ta pritisk na kožo? Andreja Jenko Dremelj: »Kurja očesa najpogosteje nastanejo zaradi nepravilne obutve. Pri odraslih je lahko razlog tudi deformacija stopala, na primer halluxa valgusa. Poleg tega kurjim očesom botrujejo tudi druge poškodbe ali okvare – na kolenih, kolkih ali hrbtenici, pri čemer eno nogo bolj obremenjujemo in posledica je lahko tudi kurje oko.

Pri starejših ljudeh kurja očesa nastanejo tudi zaradi togosti prstov, pri diabetikih pa zato, ker prsti čedalje bolj tiščijo skupaj in se tudi krivijo.« Kako si lahko pomagamo? »Če imamo kurje oko, si lahko pomagamo z distančniki – to so posebne blazinice, ki prste razmaknejo toliko, da ni več stalnega pritiska na mesto, kjer je kurje oko nastalo. Pomagamo si lahko tudi z obliži, vendar ne priporočam takšnih, ki vsebujejo kemične snovi. Obliž naj bo suh in z vdolbino (luknjico) na mestu, kjer se dotika kurjega očesa,« je poudarila naša sogovornica ter dodala, da je najbolje, da kurja očesa damo odstraniti pri pedikerju.

Kaj torej naredi pedikura? »Običajno ljudje pridejo k meni, ko jih že zelo boli. Kurje oko očistim s skalpelom vse do stržena. Da kurje oko ne bi ponovno nastalo, je treba odkriti vzrok. Strankam svetujem, naj takoj po tem, ko odstranim kurje oko, na prizadeto mesto prilepijo distančnik, ki ublaži pritisk na tisto mesto. Distančniki so izdelani iz različnih materialov: silikona, pene, gume ali bombaža. Če distančnik nosimo redno, se kurje oko ne obnovi več, ko ga prenehamo nositi, se nam lahko spet pojavi. Kadar so vzrok kurjega očesa čevlji, je pač treba zamenjati te.«

Otiščanci

Po besedah Andreje Jenko Dremelj pogosto zamenjujemo kurja očesa in otiščance. »Pri otiščancih gre za večjo količino odebeljene kože kot pri kurjem očesu. Običajno se naredi na prečnem loku – kadar lok z leti popusti ali pa je že prirojeno nizek. Če veliko hodimo, se na tem mestu naredi odebeljena koža. Velikokrat pa je pod otiščancem skrito kurje oko. Pri kurjem očesu se koža debeli v spirali. Otiščanci se pogosto naredijo tudi starejšim, kadar imajo atrofijo mišic na prečnem loku stopala. V teh primerih pomagajo vložki, ki podložijo prečni lok in omogočajo lažjo hojo. Zelo pa odsvetujem obliže, ki vsebujejo kislino, ki naj bi razžrla kurje oko. Žal razžre samo povrhnji del otiščanca, v notranjosti pa ne, in pogosto razžrejo okolišnje tkivo.

Tako pri kurjih očesih kot pri otiščancih je pomembno, kakšno obutev nosimo. Kupujmo jo zvečer, ko je noga nekoliko otečena. Obutev mora biti udobna že, ko jo pomerimo. Če malce tišči, potem čevelj ni pravi za nas. Čevlji s ploskimi podplati niso priporočljivi.

Brez kovinskih strgal!

Trda koža na petah ni samo neestetska, pač pa lahko povzroča tudi neprijetne težave, če odebeljena koža razpoka in nastanejo tako imenovane ragade. Ranice bolijo, zato je treba kožo na petah redno brusiti in jih mazati s posebno kremo. Pri diabetikih pa ragade predstavljajo še posebno težavo, saj se jim rane težko celijo.

Kako naj bi pravilno odstranjevali trdo kožo na petah? »Želim opozoriti na to, da so najbolj neprimerna kovinska strgala, saj naredijo veliko škodo. Koža začne ob uporabi teh strgal kar pokati. Prav tako ne priporočam rezanja kože z britvico. Bolj režemo kožo, slabše je, saj se koža čedalje bolj debeli. Poleg tega z britvico lahko posežemo pregloboko v kožo in se ranimo. Najboljša so strgala, ki so podobna papirju za brušenje,« priporoča Andreja Jenko Dremelj.

Glivice

Glivice so naslednja nevšečnost, ki lahko prizadene naša stopala. Okužimo se lahko v bazenih, okužba lahko nastane ob kakšnem udarcu ali poškodbi, najtrdovratnejše pa so pod nohti. Veliko je odvisno od organizma, pove Jenkova: če je imunski sistem dovolj močan, se lahko telo samo brani. Tudi če pride do okužbe zaradi pritiska na nožne palce (v planinskih čevljih), lahko z rednim mazanjem z antimikotičnim mazilom (dobi se v lekarni) okužbo odpravimo.

Najdovzetnejši za glivične okužbe na stopalih so diabetični bolniki, saj imajo poškodovane živce in slabšo prekrvavitev v nogah. Običajno ljudje pozno opazijo, da imajo okužbo z glivicami in pridejo k pedikerju šele takrat, ko noht že razpada. Takšno stanje težko odpravimo z antimikotikom, ampak je treba jemati zdravila v obliki tablet. Žal imajo ta zdravila veliko stranskih učinkov in zdravniki bolniku pred tem pogosto dajo pregledati jetra in pogledajo splošno zdravstveno stanje. Če ni v redu, teh zdravil ne predpišejo ter svetujejo, naj si nohte brusijo. Treba jih je stanjšati, zato da mazilo lahko prodre pod noht in da pod nohtom ne začnejo nastajati rane.

Po tem, ko glivice odpravimo, moramo razkužiti tudi obutev. To najpreprosteje naredimo, če obutev položimo v vrečko in jo damo v zamrzovalnik za 48 ur. Ker pa se glivice prenašajo tudi prek brisač in posteljnine, je priporočljivo večkrat menjati tudi to. Noge razkužujmo ali jih namakajmo v vodi z dodatkom kisa. Po tem stopala dobro obrišemo in osušimo tudi med prsti.

Andreja Jenko Dremelj še doda, da ni nujno, da je vsak odebeljen in rumen noht glivičen. Takšen lahko postane tudi zaradi pritiska ob neustrezni obutvi. Nohte, ki spominjajo na glivične, imajo lahko tudi ljudje z luskavico. Kako razlikujemo? Noht, ki je glivičen, nima leska in je krhek.

Potenje nog

Potenje nog je lahko prirojeno, velikokrat pa je tudi duševnega izvora. Kadar smo pod stresom, se začnemo bolj potiti, prav tako ob bolezni ščitnice. Potenje se poveča tudi ob hormonskih spremembah – v puberteti, nosečnosti in menopavzi. Pri tem sta najpomembnejši higiena in obutev. Ljudje, ki se jim noge močno potijo, morajo čevlje menjati, zato da se vmes dobro posušijo in ne pride do glivičnega obolenja. Pomaga tudi to, da si na stopala nanesejo otroški puder. Nogavice naj bodo bombažne. Andreja Jenko Dremelj opaža, da ljudje pogosto ne znamo pravilno umivati nog. »Najpomembneje je, da se umijemo med prsti, potem dobro obrišemo in se med prsti ne mažemo s kremo.«

V starejših letih je potenje celo dobrodošlo, saj se v starosti tudi stopala izsušijo in to prinese številne težave.

Bradavice na podplatih

Bradavice so virusnega izvora, zelo pogosto se pojavljajo pri otrocih, ki so veliko bosi v notranjih prostorih. Bradavic se je dobro čim prej znebiti, saj se lahko prenašajo tudi na druge družinske člane. Nekatere bradavice se odpravijo zlahka, nekatere odpadejo celo same, so pa tudi trdovratnejše. Nikakor jih ne smemo praskati ali gristi, ker se nam v tem primeru virus lahko prenese na roke ali celo usta. Odpravimo jih lahko z zamrzovanjem z dušikom, to nam opravi dermatolog na napotnico ali samoplačniško. Za odrasle se v lekarni poleg tega dobi tekočina, ki je precej agresivna. Na voljo so tudi manj agresivna mazila. Nekateri za odpravo bradavic uporabijo drevesno smolo.

Vraščeni nohti

Vraščeni nohti so običajno posledica nepravilnega striženja nohtov. Kadar zastrižemo pregloboko v rob nohta ali na robu ostane »špička«, se lahko začne vraščati v meso. Vraščeni nohti so pogosto nadloga pri najstnikih ali v primeru glivičnega nohta. Zelo dobra rešitev za vraščeni noht so posebne sponke, ki jih namestimo na noht in ga ravnajo, medtem ko raste. Najprej je treba pozdraviti vnetje. Z uporabo sponk se lahko izognemo tudi operaciji, pri kateri del nohta odrežejo.