Uhajanje urina oziroma inkontinenca je dokaj pogosta težava ljudi, ob kateri je treba poskrbeti za pravo mero higiene, nikakor pa – še posebej poleti – ne zatreti želje po vnašanju tekočine. Vzrokov za pojav inkontinence je veliko in se razlikujejo glede na vrsto inkontinence, prav tako je mnogo možnosti za pomoč. Ne zanikajte težav, raje se soočite z njimi. Naj inkontinenca ne bo več tabu.

Avtorica: Katja Štucin

Poznamo več vrst inkontinence. Stresna urinska inkontinenca se pojavlja ob trenutkih, ko pride do povečanja tlaka v trebušni votlini, to je v primeru kihanja, kašljanja, dvigovanja bremen, hoje po stopnicah in podobno. Vzroki zanjo so slabost mišic medeničnega dna, nepravilen položaj vratu sečnega mehurja in sečnice ali slabost same mišice zapiralke. Ta vrsta je pogostejša pri ženskah, pojavnost pa narašča s starostjo.

Druga vrsta je urgentna inkontinenca, ki nastane v trenutkih, ko pride do nenadne potrebe po uriniranju, prizadeti bolnik ali bolnica pa te nuje ne more zadržati in ne pride pravočasno do stranišča. Vzrok zanjo je prekomerna dejavnost sečnega mehurja, ki lahko nastane zaradi različnih razlogov, kot so lokalna patologija v sečnem mehurju, vnetja, draženje sečnega mehurja od zunaj, na primer pri povečani prostati pri moških, nevrogene motnje, lahko gre tudi za sistemska obolenja, na primer pri sladkorni bolezni.

Tudi urgentne inkontinence je več pri ženskah, pojavnost prav tako narašča s starostjo. Potem pa poznamo še tretjo vrsto, to je pretočna inkontinenca, ki jo je več pri moških. Gre za posledico kronične zapore odtekanja urina (retenca urina), pri čemer je sečni mehur ves čas poln, uhaja pa urin, ki presega kapaciteto sečnega mehurja. Ob tem velja omeniti še totalno ali stalno inkontinenco, ki nastane pri raznih prirojenih ali pridobljenih anatomskih ali funkcionalnih anomalijah (razne fistule in podobno).

Naj inkontinenca ne bo več tabu!

Nenadzorovano uhajanje urina je pogosta težava mnogih posameznikov. Vsekakor velja, da če imate omenjene težave, niste osamljen primer. Pojavnost urinske inkontinence je po besedah mag. Dejana Bratuša, dr. med., specialista urologa, velika. »Ocenjuje se, da ima okoli 40 % žensk kdaj v svojem življenju takšne težave, pri moških je – kot rečeno – inkontinence dejansko manj, razmerje je nekako dve proti ena v prid žensk.« Gre za težavo, o kateri je treba spregovoriti, saj se le tako lahko rešuje oziroma zdravi. Obstajajo mnogi načini, ki vam lahko zelo pomagajo, zato ne odlašajte in obiščite osebnega zdravnika.

Obstajajo pa tudi skupine oziroma društva, ki ljudi seznanjajo s podrobnostmi v zvezi z inkontinenco, izdajajo zloženke, prirejajo razne akcije osveščanj, strokovna predavanja in po svojih najboljših močeh nudijo nasvete ter pomoč za premagovanje inkontinenčnih težav. »V Sloveniji sicer od lani poteka poseben program, ki se imenuje Suh dan, ki ga delno financira tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, namen pa je predvsem ozaveščanje prebivalstva, odpravljanje tabujev, pa tudi priprava smernic za obravnavo inkontinence na našem področju. Pri projektu sodeluje tudi društvo Inkont, ki je ena redkih dobro organiziranih organizacij na tem področju tudi v širšem evropskem prostoru,« pove mag. Dejan Bratuš, dr. med., specialist urolog.

Se poleti težave stopnjujejo?

Težave, ki jih povzroča inkontinenca, se ne stopnjujejo glede na letni čas. Uhajanje urina ima tako poleti kot pozimi negativne posledice. Ob vročini je koža, ki je zaradi uhajanja urina lahko mokra, bolj izpostavljena vnetju, v mrazu pa prav tako ni prijetno biti moker, saj kombinacija mokrote in mraza ravno tako škodi koži. Poškodbe na koži oziroma rane, ki nastanejo zaradi inkontinence (gre v glavnem za površinske spremembe zaradi mokre (macerirane) kože, ki so lahko zelo neprijetne, predvsem če pride do sekundarne okužbe), se da najboljše preprečevati s sodobnimi pripomočki za inkontinenco in sredstvi za nego kože. Sicer je že res, da nam zaradi vročine poleti paše piti več tekočine, vendar jo več izločamo tudi na druge načine, in sicer predvsem s potenjem, tako da skupna količina urina ni bistveno različna od tiste pozimi.

Po besedah mag. Dejana Bratuša se zato omejevanja vnosa tekočine v glavnem ne priporoča. »Razen v primerih, ko je vnos tekočine izrazito velik, na primer nad tri litre dnevno. Še nekoliko bolj pa ob nekaterih simptomih, kot so na primer pogosto uriniranje ponoči. Takrat priporočamo razporeditev vnosa tekočine na način, da se v zadnjih urah pred spanjem bolnik izogiba pretiranemu vnosu tekočine in s tem nekoliko zmanjša potrebo po uriniranju v nočnem času.« Vsekakor je vedno treba skrbeti za higieno, ki naj bo redna in ustrezna. Svetuje se uporaba primernih pripomočkov, ki varujejo pred neprijetnimi vonji. »Na voljo je več različnih vrst takih pripomočkov in treba se je odločiti za vsakega bolnika posebej, kateri so najprimernejši. Najbolje znajo to svetovati kar v trgovinah, kjer so omenjeni pripomočki na voljo. Dobro je tudi preizkusiti različne pripomočke in ugotoviti, kateri posamezniku najbolj ustreza,« še priporoča mag. Dejan Bratuš.

Pomoč oziroma zdravljenje

Pomembno je, da posameznik prepozna težavo in jo zaupa izbranemu zdravniku. Obstaja več načinov pomoči. »Kakšnih bistvenih novosti glede obravnave in zdravljenja ni, je pa lani in letos v Sloveniji nekaj več govora o inkontinenci, in sicer zaradi omenjenega projekta Suh dan,« pove mag. Dejan Bratuš. Urgentna inkontinenca se zdravi z zdravili, s treningom sečnega mehurja, z elektro stimulacijami, občasno tudi bolj agresivno, z aplikacijo botulinum toksina v sečni mehur ali celo operativno. Stresna inkontinenca se zdravi s treningom mišic medeničnega dna, z elektro in magnetnimi stimulacijami, ob neuspehu pa operativno (sling operacije).

Pri pretočni inkontinenci je treba odpraviti vzrok zapore odtekanja urina. Občasno, če bolj konservativne metode niso uspešne, bolnik pa ni primeren za operativno zdravljenje, si mora pomagati s pripomočki za inkontinenco, kot so vložki, hlačne predloge ter plenice. Ob tem velja dodati, da na nekaj rizičnih faktorjev za nastanek urinske inkontinence, med njimi na primer družinska izpostavljenost, nevrogene okvare, na žalost ne moremo vplivati, na nekatere druge pa lahko.

Krepitev mišic medeničnega dna

Sami lahko marsikaj postorimo že preventivno, s krepitvijo mišic medeničnega dna, ki jih bolj poznamo kot Keglove vaje. So zelo preproste in jih lahko vsak posameznik izvaja sam. Včasih je veljalo, da se jih lahko izvaja kjerkoli in kadarkoli, vendar je po besedah Bratuša izvajanje pravilneje in posledično uspešno, če se na vaje skoncentriramo, kar pomeni, da če jih izvajamo ob priložnostih, ko je prisotnih več motečih faktorjev, morda ne bodo dale enakega rezultata. Priporočljivo je izvajanje vsaj trikrat na dan.

Izboljšano stanje se opazi že po šestih do osmih tednih vsakodnevne vadbe. Izvede se jih tako, da se stisne mišice medeničnega dna, se jih zadrži tri sekunde in potem sprosti. Postopek naj se nekaj časa ponavlja. Postopno je priporočljivo povečevati zadrževanje pokrčene mišice. Stisk naj traja toliko časa, da se prešteje do deset. Tudi število ponovitev naj se postopno povečuje. Vmes naj se vsaj nekajkrat pokrči in sprosti mišice medeničnega dna kar najhitreje, kot gre. Lahko pa, kot izpostavlja mag. Dejan Bratuš, kasneje predvsem na urgentno inkontinenco vplivamo tudi z omejevanjem vnosa kave in alkohola, izogibamo se močno začinjenih jedi, ki dodatno dražijo sečni mehur, pomaga tudi opustitev kajenja. Vsekakor tudi zoper te težave ni odveč redna telesna dejavnost in zmanjšanje morebiti prisotne prekomerne telesne teže.