Osteoporoza je stara kot človeštvo, mučila je že stare Egipčane. Medicina jo pozna že več kot 200 let, prvi jo je slikovito opisal Fuller Albright leta 1940 kot »premalo kosti v kosteh«.

Osteoporoza je bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično povečano tveganje za zlome. Do 80. leta starosti prizadene vsako tretjo žensko in vsakega šestega moškega. Zaradi svojih zapletov (osteoporotičnih zlomov) postaja eden od glavnih zdravstvenih in ekonomskih problemov razvitih družb, še zlasti zaradi daljše življenjske dobe, saj z leti razgradnja prevlada izgradnjo kosti in posledično kostna masa izginja.

Avtorica: Petra Bauman

Pogojena z raznolikimi dejavniki

Dejavniki tveganja za osteoporozo, na katere ne moremo vplivati, so starost, ženski spol, dednost (zlom kolka pri starših), bela in azijska rasa, drobna konstitucija, zapoznela puberteta, predvsem neugodna je zgodnja menopavza vključno s kirurško menopavzo (odstranitev rodil). Kostno maso zmanjšuje tudi dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil (glukokortikoidi, heparin, antiepileptiki, ciklosporin, antikoagulanti …). Od nas pa je odvisna pravilna prehrana z dovolj kalcija, telesna aktivnost, zadostno sončenje in opustitev kajenja, prekomernega uživanja kave ter alkoholnih pijač.

Tiha epidemija

Ker je prvi znak osteoporoze običajno zlom kosti, velja za t. i. tiho epidemijo. Če pa nimamo drugih težav, je mnogokrat najprej opazna izguba telesne višine in pojav ukrivljenosti hrbta oz. grba. Posledica izgube prostora pod rebri so slaba prebava in refluks, stresna inkontinenca, težave pri dihanju in napihnjenost trebuha.

Brez kalcija in vitamina d smo v nevarnosti

Predstojnik Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo prim. Miro Čokolič, dr. med., opozarja, da je skrb za zdravje kosti vseživljenjski proces, še zlasti pa o starostnih (ne)težavah odloča skrb za zdravje že v mladosti. Glavni gradnik kostnega tkiva je kalcij. Potrebe po dnevnem vnosu kalcija se razlikujejo glede na starostno obdobje, v povprečju ga potrebujemo 1000 mg/dan. Prim. Čokolič poudarja, da so glavni viri tega elementa mleko in mlečni izdelki, vsebuje ga tudi zelenjava (brokoli, ohrovt), konzervirane cele ribe (sardine, skuše), mandeljni in tofu s kalcijem. Vitamin D pa pospešuje vsrkavanje kalcija iz hrane, zmanjšuje pojavnost padcev in še dodatno vpliva na mišično moč. Res da vitamin D nastaja v koži spontano pod vplivom ultravijoličnih žarkov sončne svetlobe, vendar je količina teh žarkov v naši zemljepisni širini kar pol leta prenizka in je še posebej v zimskem času dodajanje vitamina D k prehrani toliko pomembnejše.

Najboljša še vedno preventiva

Zdravljenje osteoporoze se še vedno enači s preprečevanjem zlomov, zato zdravniki poskušajo vplivati najprej na življenjski slog pacienta in mu zagotoviti dovolj vitamina D in kalcija, šele nato pridejo na vrsto zdravila. Bolniki pridejo v endokrinološko ordinacijo praviloma že z diagnozo, saj je odkrivanje in zdravljenje osteoporoze domena zdravnikov raznih specialnosti (družinski zdravniki, internisti, ginekologi, ortopedi, fiziatri, travmatologi), ki posumijo na to kronično bolezen. Prav tako tja niso napoteni vsi bolniki z osteoporozo, ampak samo najtežji in kompleksni. Zlom kolka, ki nastane pri padcu iz stojne višine, podobno kot osteoporozni zlom vretenca, že zadošča za diagnozo hude osteoporoze.

Sekundarna osteoporoza

Pred začetkom zdravljenja je treba obvezno izključiti sekundarno osteoporozo (SO), kar bi moral storiti družinski zdravnik. SO spremlja oz. je posledica neke druge bolezni in kost ozdravi, če ozdravimo osnovno bolezen. Vzroki so lahko različni: nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, obščitnice, nadledvični žlezi, trebušna slinavka, spolne žleze), bolezni prebavil, ledvic in kostnega mozga, revmatoidni artritis. Drugi vzroki so imobilizacija, kronični alkoholizem, jemanje različnih zdravil, presaditve organov.

Metoda preverjanja še vedno samoplačniška

Trenutno je glavna metoda za postavljanje diagnoze osteoporoze merjenje mineralne kostne gostote z napravo DXA (dvoenergijska rentgenska absorpciometrija). Žal je ta preventivni pregled pri nas še zmeraj samoplačniški, v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo pa se zavzemajo, da bi država osebam z močno povečanim tveganjem in ženskam po 65. letu starosti zagotovila brezplačno merjenje kostne gostote in uvrstila osteoporozo v nacionalni program. Doslej ta pobuda zaradi domnevno previsokih stroškov ni bila sprejeta, vendar jo v Zvezi zavračajo z argumentom, da so stroški zdravljenja višji, kot bi bilo preventivno testiranje rizičnih skupin. Zaradi naraščanja števila starejših od 64 let, še posebno starejših od 84 let, se bo do leta 2040 število zlomov kolka predvidoma povečalo za 76,9 odstotkov.

Prim. Čokolič dodaja, da je poleg DXA na voljo tudi novo orodje Svetovne zdravstvene organizacije – računalniško podprti algoritem FRAX®, ki je od februarja 2008 prosto dostopen na spletni strani http://www.shef.ac.uk/FRAX. FRAX® upošteva tudi dejavnike, kot so starost, družinska anamneza in telesna teža, razvade, jemanje steroidov. Z njim je mogoče izračunati verjetnost, da bo nekdo v naslednjih desetih letih utrpel enega od štirih najpogostejših osteoporoznih zlomov (vretence, kolk, zapestje, nadlahtnica). FRAX® si počasi, vendar zanesljivo utira pot v klinično prakso. V slovenske smernice pa za zdaj ni vključen.

Nevarno opuščanje zdravil

Zavzetost za zdravljenje osteoporoze je po raziskavah podobna kot pri drugih kroničnih boleznih, posebno asimptomatskih, saj že v prvem letu približno polovica bolnikov preneha jemati zdravila brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom. S tem si povečajo tveganje za zlom kolka, ki poveča tveganje za nove osteoporozne zlome. Bolniki, ki v popolnosti razumejo tveganje za zlom, če ne jemljejo terapije, bolje sprejemajo začetek, zavzetost in vztrajnost jemanja zdravil. Vloga zdravnika pri zdravljenju osteoporoze torej ne sme biti le predpisovanje zdravila, temveč tudi spremljanje in spodbujanje bolnika, da vztraja pri predpisani terapiji.

Prim. Čokolič opozarja, da je ozaveščenost o nekirurškem zdravljenju osteoporoze pomanjkljiva tudi na strani zdravnikov, saj po operaciji in še pred odpustom iz bolnišnice le 6 odstotkov zdravnikov redno predpiše ustrezna zdravila, 29 odstotkov občasno, 65 odstotkov pa nikoli. Pravilno šifriranje bi opomnilo zdravnike, da so bolniki po kirurški oskrbi potrebni še zdravljenja z zdravili.

Moderna medicina

Moderna medicina nam zdaj nudi učinkovita zdravila, s katerimi lahko preprečimo nezaželeno izgubo kostnine in številne težave klimakterija. S hormonskim nadomestnim zdravljenjem (HNZ) vzročno zdravijo posledice menopavze, med katere sodi tudi sam začetek osteoporoze. Pri bolnicah, pri katerih ni zaželeno HNZ, pa so na voljo:

• selektivni oblikovalci estrogenskih receptorjev (SERMs),
• bisfosfonati, ki so zlati standard zdravljenja osteoporoze (tovrstno zdravljenje je danes zelo preprosto, saj so iz dnevne tablete razvili tedensko, nato mesečno, na voljo pa je tudi intravenozna oblika z možnostjo aplikacije na tri mesece ali zgolj enkrat letno. V zadnjem času so na voljo tudi kombinacije z vitaminom D ali v mesečnem pakiranju celo skupaj s kalcijem.
• stroncijev ranelat, ki vpliva na ponovno tvorjenje kosti,
• rekombinantni parathormon – teriparatid v obliki dnevnih podkožnih injekcij do dve leti dolgo, vendar zaradi zelo visoke cene le za bolnike in bolnice, ki so utrpeli dodaten osteoporozni zlom po vsaj letu dni zdravljenja,
• dobrih 18 mesecev je tudi na slovenskem trgu na voljo prvo biološko zdravilo za zdravljenje osteoporoze, ki ga bolniki dobijo v obliki podkožne injekcije, in sicer le dvakrat letno.

Ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost, ki krepi mišice in posredno utrjuje kosti. Koristne so aktivnosti, kjer kosti in mišice delujejo proti težnosti, to so tek, hoja, ples, igre z žogo, pri že izraženi osteoporozi se izogibamo sunkovitim gibom.

Življenje letom ne pa leta življenju

Osteoporoza pri moških je redkejša, umrljivost po zlomu kolka pa večja in je ne smemo podcenjevati. Zlom kolka ubija – skoraj 30 odstotkov bolnikov in 20 odstotkov bolnic umre v prvem letu po zlomu kolka, 50 odstotkov pa jih nikoli ne pridobi prejšnje mobilnosti in postanejo odvisni od drugih ter varovanci oskrbovalnih domov. Smrt je najpogosteje posledica spremljajočih bolezni dihal, prebavil, sečil in srčno-žilnih bolezni, ki se z nepokretnostjo poslabšajo. Povečana smrtnost vztraja vsaj do 10 let po dogodku in je ves čas višja pri moških kot pri ženskah. Nikoli ni prepozno, da začnete varovati svoje kosti. Podaljšana življenjska doba mora nuditi dostojno kakovost življenja, le tako starost ne bo kazen, ampak nagrada.

ABC

A Za kostno zdravje sta ključna kalcij in vitamin D. Pred zdravljenjem z zdravili zato zdravniki najprej priporočajo večji vnos obeh.

B Nezdravljena osteoporoza prizadene vsako tretjo žensko in vsakega šestega moškega do 80. leta starosti.

C Kost je živ organizem, ki se lahko obnavlja, saj jo v dobri tretjini sestavljajo organske snovi – največ je kolagena.