Hemoroidi: vzroki, simptomi, diagnostika in zdravljenje

Gre za pojav, ki človeštvo spremlja že tisočletja, svoj čas pa je bil precej pogostejši med premožnejšimi − od tod tudi izraz »zlata žila«. Pojav hemoroidov je namreč v veliki meri povezan z življenjskim slogom, torej prehrano in gibanjem, zaradi sodobnega načina življenja pa je tovrstna neprijetnost dandanes bistveno bolj razširjena kot nekoč, ko je največkrat pestila le gospodo.

Hemoroidi so pojem, s katerim opisujemo otekle, razširjene vene, bodisi znotraj anusa in rektuma (notranji) ali zunaj ob vhodu v zadnjikov kanal.

Vzroki za nastanek hemoroidov

Vzroke za nastanek hemoroidalne bolezni lahko pripišemo bolezni vezivnega tkiva, jasno pa je, da k nastanku hemoroidov močno prispeva življenjski slog – vključno s prehranjevanjem, gibanjem in odvajanjem blata.

Med dejavnike tveganja za nastanek hemoroidov uvrščamo tudi nosečnost, saj rastoča maternica pritiska na vene v medeničnem predelu ter s tem otežuje odtok krvi, prav tako je tudi zaprtje v obdobju veselega pričakovanja pogostejše, svoje pa prispevajo še hormoni, ki sproščajo stene žil in upočasnjujejo prebavo. Zaradi tovrstnih razlogov je pojavnost hemoroidov pogostejša tudi pri osebah s čezmerno telesno težo, pomembni pa so tudi dedni dejavniki. Hemoroidi so sicer žilni pleteži, prisotni pri vseh ljudeh, težave pa nastopijo, če se čezmerno povečajo.

Simptomi hemoroidov

Ločimo zunanje in notranje hemoroide. Prvi so ob vhodu v zadnjikov kanal in so na zunaj vidni, običajno tudi bolj boleči ter lahko izzovejo srbečico in občasno krvavijo. Ko oteklina uplahne, guba odvečne kože ostane in lahko draži okoliške predele.

Notranji hemoroidi pa so po drugi strani povsem normalna anatomska struktura znotraj zadnjikovega kanala, gre namreč za preplet žil, prekrit s sluznico, ki služi kot pomoč pri zadrževanju blata in vetrov. Ob zunanjem pregledu jih ni mogoče opaziti in običajno ne povzročajo bolečine, tudi če do krvavitve pride ob močnem napenjanju med iztrebljanjem. Bolečino izzovejo predvsem tisti notranji hemoroidi, ki zdrsnejo skozi zadnjično odprtino navzven, saj se na njih začne nabirati sluz in delci blata, ki vodijo v draženje in srbečico. Prepoznamo jih kot izboklinice, ki so bolj rožnatega odtenka od okolice. Nazaj jih lahko potisnemo s prstom, pogosto pa se na svoje mesto vrnejo kar sami.

Najpogosteje posumimo na pojav hemoroidov ob krvavitvi, ki praviloma ni boleča. Opazimo madež sveže krvi na toaletnem papirju, kri v blatu ali kapljice krvi v straniščni školjki. Ob odvajanju trdo blato poškoduje povečane hemoroidne vozliče do te mere, da iz njih priteče kri. Za hemoroidalno bolezen so značilni še izloček iz zadnjika, srbečica v predelu ob zadnjiku in umazano spodnje perilo. Redko jo spremlja tudi bolečina. Krvavitev se pogosto ustavi spontano, zato je pomembno, da bolezen pravočasno in pravilno zdravimo, sicer lahko vodi tudi v slabokrvnost. Krvavenje iz zadnjika ni nujno posledica hemoroidov, temveč tudi razpoke zadnjika, lahko pa tudi resnih bolezenskih stanj, kot so rakave bolezni (rak črevesja, danke, zadnjika).

Preberite več: Težave z zadnjikom: hemoroidi, analna fisura, fistula in druge pogoste motnje

S časom se hemoroidi vse bolj raztegujejo in povečujejo ter začnejo izstopati. V začetku se lahko spontano vrnejo v črevo, v nadaljevanju pa so bolniki primorani hemoroidne vozličke z roko potisniti nazaj, če je to mogoče, pri tem pa lahko pride tudi do tromboze notranjih vozlov, ki močno boli in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.

Tudi sicer ljudje prepogosto odlašamo z obiskom zdravnika v primeru hemoroidov, pogosto tudi zaradi zadrege, saj gre za predel telesa, ki je pogosto tabu tema in o katerem ljudje neradi govorijo. Kljub temu je pomembno, da z zadržki zaradi zdravja opravimo in ob kakršni koli krvavitvi iz črevesja poiščemo zdravniško pomoč. Čeprav hemoroidalna bolezen praviloma ni nevarna, pa je vsako krvavitev ob odvajanju blata treba ustrezno razjasniti, saj lahko gre za bolezni, ki zahtevajo čimprejšnje zdravljenje, npr. polipi ali rakave bolezni. Tudi kadar gre za hemoroide, je pomembno, da z zdravljenjem ne odlašamo predolgo.

S pravočasnim prepoznavanjem, obiskom zdravnika in ustreznim zdravljenjem lahko preprečimo poslabšanje težav ter zmanjšamo potrebo po operativnem zdravljenju. V zgodnejši fazi je namreč mogoče težave pogosto odpraviti z manj zahtevnimi in za bolnika prijaznejšimi načini zdravljenja.

Diagnostika

Diagnostika hemoroidne bolezni se običajno začne s pregledom, pri čemer zdravnik otipa trebuh in pregleda zadnjik (med ležanjem na levem boku). S proktoskopskim pregledom je mogoče preveriti sluznico do globine približno šestih centimetrov ter si podrobneje ogledati predel hemoroidov ter zobate črte in kože na predelu zapiralke zadnjika. Pri rektoskopiji pa zdravnik s 25 centimetrov dolgo ravno cevjo opazuje sluznico danke, včasih tudi spodnjega dela sigmoidnega črevesa. Če tovrstni postopki ne ponudijo dovolj jasne diagnoze oziroma če gre za osebe, starejše od 50 let, ali posameznike z družinsko anamnezo polipov ali rakavih obolenj črevesja in danke, je potrebna tudi kolonoskopija.

Preberite tudi: Kolonoskopija: kako poteka, kdaj je potrebna in kako se pripraviti

Zdravljenje hemoroidov

Notranje hemoroide lahko uspešno dobro obvladamo, metoda zdravljenja pa je odvisna predvsem od stopnje hemoroidalne bolezni in izraženosti simptomov. Namen zdravljenja je predvsem zmanjšati povečane hemoroidne vozle in odpraviti oziroma bistveno omiliti težave. Pri blažjih oziroma začetnih oblikah lahko težave obvladujemo s konservativnimi ukrepi ter lokalnimi ali sistemskimi zdravili, kot so mazila, svečke in tablete. Kadar pa začnejo notranji hemoroidni vozli izpadati, je ena od učinkovitih ambulantnih metod zdravljenje z elastično ligaturo. Pri tem zdravnik hemoroidni vozel s posebnim instrumentom namesti v prijemalko in ga podveže z elastičnim obročkom. Zaradi prekinitve prekrvavitve se podvezani del postopoma zmanjša, odmre in odpade.

Pri napredovani bolezni, ko so hemoroidni vozli izrazito povečani in pogosto ali trajno izstopajo iz zadnjika, konservativni in ambulantni postopki pogosto ne zaležejo več. V takšnih primerih pride v poštev operativno zdravljenje. Pomemben del obravnave predstavlja tudi sprememba življenjskega sloga; svetuje se predvsem redno odvajanje mehkega blata brez napenjanja, zadosten vnos tekočine in prehrana, bogata z vlakninami. Priporočljivo je omejiti tudi dejavnike, ki lahko pri posamezniku poslabšajo simptome, med drugim uživanje alkohola in zelo začinjene hrane. Pri posameznikih, ki so bolj nagnjeni k hemoroidalni bolezni, se lahko simptomi sčasoma ponovno pojavijo, zato ima pri dolgoročnem obvladovanju bolezni pomembno vlogo tudi zdrav življenjski slog.

In kaj lahko storimo sami?

»Pri hemoroidih gre za povečanje normalno prisotnih venskih pletežev v treh blazinicah v analnem kanalu, ki so zadolžene za tesnjenje analnega kanala. Najpogostejši mehanizem za nastanek hemoroidov je povečan pritisk v venah analnega kanala, kar pripelje do širitve ven. Pogosta, ponavljajoča se in dolgotrajna širitev ven pa pripelje do trajnega razširjanja ven. Najpogostejši razlogi za povečan pritisk v venah analnega predela so: kronično zaprtje z napenjanjem za odvajanje, dolgotrajno sedenje, izrazite telesne obremenitve (dvigovanje in nošenje težkih bremen),« na dejavnike tveganja za nastanek hemoroidov opozori Marianna Yasmin Hunt, dr. med., spec. splošne kirurgije, iz Kirurškega sanatorija Rožna dolina in doda, da je za začetek treba poskrbeti predvsem za mehko odvajanje brez napenjanja:

»To najlažje dosežemo s prehrano, bogato z vlakninami, ki jih je veliko v sadju, zelenjavi, polnozrnatih živilih in otrobih, ter z zadostnim uživanjem tekočine. Pomembno je tudi, da potrebe po odvajanju ne zadržujemo. Ko začutimo potrebo, je priporočljivo, da gremo na stranišče, pri tem pa se izogibamo dolgotrajnemu sedenju in močnemu napenjanju, saj slednje povečuje pritisk v žilah analnega predela. K urejeni prebavi pomembno prispeva tudi redna telesna dejavnost. Gibanje spodbuja delovanje črevesja, zato svetujemo, da smo vsak dan čim bolj aktivni. Če zaradi dela ali drugih okoliščin veliko sedimo, je pomembno, da sedenje redno prekinjamo – vstanemo, se nekoliko sprehodimo in razgibamo. Na splošno priporočam uravnoteženo prehrano in čim bolj reden prehranjevalni ritem, saj tudi to pripomore k normalnemu delovanju prebavil. Z nekaj preprostimi vsakodnevnimi navadami lahko pomembno zmanjšamo možnost nastanka hemoroidov oziroma preprečimo poslabšanje že obstoječih težav.«

Preberite tudi: Zakaj me boli zadnjik, zakaj krvavim ter kako si lahko pomagam?

ABC

A Hemoroidi so povečani venski pleteži v analnem kanalu.

B Najpogostejši znak je sveža, praviloma neboleča krvavitev.

C Na njihov nastanek pomembno vpliva življenjski slog.