Genitalne bradavice so najpogostejša spolno prenosljiva okužba, in čeprav niso nevarne za življenje, lahko povzročijo nelagodje, stres in skrbi. Prav zato posamezniki, ki opazijo spremembe, o tem s težavo spregovorijo, pravočasno prepoznavanje in ustrezno odstranjevanje pa sta ključnega pomena pri njihovem odpravljanju.
Sodobna medicina pozna vrsto učinkovitih načinov odstranjevanja genitalnih bradavic, izbira postopka pa je pogosto odvisna od obsega sprememb, njihovega položaja in individualnih značilnosti posameznika. O poteku in načinih odstranjevanja genitalnih bradavic smo se pogovarjali s Klemenom Kikelom, dr. med., spec. dermatovenerologom.
Genitalne bradavice prepoznamo kot bradavičaste bunčice ali tvorbe (z ostro ali zaobljeno površino rožnate barve) v predelu spolovila, rodil in zadnjika. Nastanejo kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), virusi, s katerimi pride v stik večina spolno aktivnih oseb.
Večina ljudi se okuži že v prvih letih po začetku spolne dejavnosti, pogostost okužb je tako najvišja med mladostniki in mlajšimi odrasli od 17. do 33. leta. Raziskave so prepoznale pristnost HPV pri več kot 80 % preiskovancev, medtem ko se je izrazil pri le tretjini osnovnošolske populacije in 4 % odraslih.
Preberite tudi: Svetovna pandemija okužb z virusom HPV, tudi pri moških
Ločimo več kot 200 različnih genotipov HPV, genitalne bradavice pa povzročajo nizkorizični genotip virusa. Okužimo se lahko s tesnimi stiki bodisi s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje med spolnim odnosom. Okužbe z visokorizičnimi genotipi HPV so brez simptomov, lahko pa so povod za razvoj predrakavih in rakavih sprememb tako pri ženskah kot tudi pri moških. Posledica okužbe s temi genotipi se lahko odrazijo z razvojem ploščatoceličnega raka na materničnem vratu pa tudi nastankom drugih vrst raka (rak zadnjika, rak penisa, rak grla …). Ker ne občutimo simptomov, lahko okužbo prenesemo naprej.
Genitalne bradavice so sicer nalezljive, kot spremembe na spolovilu in področju okrog njega pa lahko predstavljajo pomembno duševno breme za posameznika. Ker so povzročene z nizkorizičnimi genotipi, pa niso povezane z nastankom predrakavih in rakavih sprememb, kakor to velja za visokorizične genotipe.
HPV se najverjetneje po okužbi zadržuje v dlačnih mešičkih, inkubacijska doba v primeru genitalnih bradavic pa je od šest tednov do kar dveh let. Tudi ko po nekaj tednih oz. letih, kolikor trajajo, izginejo, se lahko po določenem času ponovno pojavijo, če pride do aktivacije stare okužbe.
Kot rečeno, so genitalne okužbe s HPV najbolj razširjena spolno prenosljiva okužba, pred njo pa se je mogoče zaščititi s preventivnim cepljenjem, ki poteka v okviru nacionalnega programa. Cepljenje proti HPV je priporočeno in se izvaja ob sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole, je brezplačno za vse mlade fante in dekleta do dopolnjenega 26. leta starosti za zamudnike. Priporoča se ga tudi odraslim obeh spolov, tudi tistim, ki že imajo genitalne bradavice oziroma druge zaplete okužbe s HPV.
Ker se najpogosteje okužimo v obdobju, ko se spoznavamo s spolnostjo, pojav genitalnih bradavic ni le težava estetike in nelagodja (srbež, bolečine, težave pri hoji …), temveč lahko vodi tudi v psihosocialne in spolne motnje.
Samo zdravljenje je simptomatsko, torej osredotočeno na odstranjevanje bradavic, ne pa same okužbe s HPV. Zato je treba ob ponovni aktivaciji stare okužbe in ponovnem vzniku bradavic postopek zdravljenja ponoviti. Ker gre še vedno za spremembe, povezane z veliko stigmo, po raziskavah sodeč, velika večina bolnikov pred obiskom zdravnika poskusi z odstranjevanjem bradavic doma. Ker pa lahko v primeru nanašanja nekaterih preparatov pride do premočnega vnetja in sekundarne okužbe ali obarvanja bradavice, se svetuje, da se pred samim postopkom posvetujete z izbranim zdravnikom.
»Za zdravljenje genitalnih bradavic lahko uporabljamo preparate, ki jih bolniki na spremembe nanašajo doma sami in delujejo tako, da ojačajo odziv telesa proti bradavicam ali jih neposredno uničujejo. Največkrat v prvi vrsti pričnemo zdravljenje z imikvimod kremo. Na drugi strani so posegi, ki jih opravljamo v zdravstvenih ustanovah in vključujejo zamrzovanje s tekočim dušikom, uporabo posebnih kislin, kirurški izrez in lasersko zdravljenje. Zaradi dobre učinkovitosti, dostopnosti in prenašanja zdravljenja po navadi izvajamo zamrzovanje. Še najbolj uspešno pa je kombinirano zdravljenje,« pojasnjuje Klemen Kikel, dr. med., spec. dermatovenerolog, z Oddelka za kožne in spolne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Kot omenjeno, zdravljenje doma povečini pomeni nanašanje imunomodulatorja imikvimoda, ki je z zdravniškim receptom na voljo v lekarnah. Poleg imikvimoda pripravki za zdravljenje genitalnih bradavic pogosto vsebujejo še druge zdravilne učinkovine, npr. fluorouracil, podofiloksin in sinekatehine. Njihovo delovanje je dokaj podobno – ali uničujejo tkivo bradavic ali pa spodbujajo imunski sistem pri boju proti samemu virusu HPV.
»Topikalno zdravljenje s kremami je dobro učinkovito in pri pravilni in dosledni uporabi lahko bradavice v celoti odpravimo pri treh četrtinah bolnikov. Pogosto jih uporabljamo v kombinaciji z drugimi metodami, ki jih izvajamo v ambulantah. Pri omejenih spremembah in bolnikih, ki ne želijo ali ne morejo imeti več ambulantnih pregledov, pa jih tudi veliko uporabljamo kot samostojno zdravljenje,« pojasnjuje sogovornik.
Pogosto ta oblika zdravljenja omogoča več zasebnosti za štirimi stenami doma, a če se odločite za samozdravljenje, je bistvenega pomena upoštevanje navodil za uporabo, kar pomeni tudi zaščita zdrave kože v tem predelu in previden nanos na mesto bradavice. Ob nepravilni uporabi namreč lahko povzročite še več škode, v tem primeru dodatne okužbe in trajne brazgotine.
V primeru bolj obsežnih in trdovratnih genitalnih bradavic se pogosteje odločijo za zdravljenje v zdravniški ordinaciji. Pri tem je pogosta praksa krioterapija – zamrzovanje bradavic s tekočim dušikom, kar vodi v odmrtje bradavice.
Med metodami zdravljenja sta poleg te še laserska in radiofrekvenčna terapija, ki tako kot elektrokaveterizacija uničujeta tkivo bradavic ob pomoči elektromagnetnega valovanja oz. neposrednega segrevanja. Po besedah sogovornika je laserska metoda odstranjevanja dokaj preprosta in pogosto ne povzroča dodatnih neprijetnosti: »Z laserskim žarkom lahko tkivo zelo natančno segrejemo in uparimo po plasteh in na takšen način bradavico uničimo. Ob tem je poškodba okolne, zdrave kože majhna. Ker je zdravljenje boleče, pred tem kožo anesteziramo. Ranice se po posegu po navadi zacelijo v treh tednih.«
Pred laserskim zdravljenjem izbrani zdravnik opravi temeljit pregled in se posvetuje s pacientom, po samem posegu pa je treba slediti navodilom za nego doma ter uporabljati predpisana mazila za boljše celjenje. V primeru zahtevnejših primerov (npr. bradavic v analnem kanalu) se strokovnjaki odločijo tudi za kirurško zdravljenje. V Sloveniji zdravljenje v večini primerov poteka pod budnim očesom specialistov dermatologije, nekatere ženske se zdravijo tudi pri osebnem ginekologu.
Najzanesljivejša zaščita pred pojavom genitalnih bradavic je preprečevanje okužbe s humanim papiloma virusom (HPV) – z zavedanjem in odgovornim pristopom k spolnosti. Uporaba kondomov lahko tveganje za prenos virusa zmanjša, vendar ga ne more popolnoma izključiti, saj se HPV prenaša tudi s stikom kože. Kljub temu je uporaba kondomov pomemben ukrep, saj učinkovito zmanjšuje možnost prenosa številnih drugih spolno prenosljivih okužb, hkrati pa nudi zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo.
Preberite tudi: Spolno prenosljive bolezni: najpogostejše okužbe, simptomi in zaščita
Ključno vlogo pri preprečevanju okužb ima tudi cepljenje proti HPV, ki je dostopno tako ženskam kot moškim in nudi visoko stopnjo zaščite pred različnimi sevi virusa, povezanimi tako z nastankom bradavic kot z razvojem resnejših obolenj, vključno z rakom materničnega vratu.
Preverite tudi: Spolno prenosljive okužbe (SPO): vodič za preventivo in testiranje
A Z okužbo s HPV se v življenju sreča večina spolno aktivnih ljudi.
B Z zdravljenjem odstranimo bradavice, ne moremo pa vplivati na prisotnost samega virusa.
C V primeru laserskega zdravljenja je poškodba okoliške kože majhna, ranice se zacelijo v nekaj tednih.