Več o tem nam je povedala izr. prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, z Ginekološke klinike UKCL, MF UL, vodja strokovne skupine za ginekologijo pri DP ZORA in predsednica Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo SZD.
Avtorica: Vesna Mlakar
»Malo ljudi ve, da povzročajo rakotvorni (onkogeni) sevi HPV tudi raka penisa, zadnjika ter nekatere rake v področju glave in vratu. Podatki o okuženosti moških so bili do zdaj pomanjkljivi, vendar pa jih je treba poznati zaradi razvoja strategije preventive, saj se virus enostavno prenaša z moških na ženske in druge moške ter obratno.«
Pred več leti je v medijih odmevala raziskava s področja epidemiologije okužbe s humanim papiloma virusom (HPV) pri moških, ki je bila objavljena v reviji Lancet. V raziskavi je sodelovalo 1.159 moških iz ZDA, starih od 18 do 70 let. Ob vstopu v študijo jih je bila kar polovica okuženih vsaj z enim tipom HPV. Kaj kažejo primerljive študije v Sloveniji danes?
V Sloveniji za zdaj raziskav, ki bi ugotavljale okuženost s HPV moških, ni. Je pa nedvomno znano, da okužba s HPV lahko pri moških povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice.
HPV so obsežna skupina DNA-virusov, med katere prištevamo več kot 200 različnih sevov HPV. Prizadenejo stratificiran epitelij kože in sluznice ter so povezani z nastankom številnih benignih in malignih sprememb epitelija. Večina tipov HPV ne povzroča simptomov pri ljudeh, okužba z nekaterimi tipi pa lahko povzroči bradavice, papilome grla in celo vodi do raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika pri ženskah ter zadnjika in penisa pri moških. Več kot 30 sevov HPV je spolno prenosljivih. Med več kot 100 znanimi sevi HPV je vsaj 13 onkogenih sevov HPV, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu, raka drugih genitalnih organov ter raka glave in vratu. Drugi, neonkogeni HPV pa lahko povzročijo nerakave spremembe pri moških in ženskah, na primer genitalne bradavice.
Glede na izsledke epidemioloških raziskav povzročajo onkogeni sevi HPV 100 % raka materničnega vratu, 90 % raka zadnjika, 40 % raka zunanjega spolovila, nožnice in penisa ter vsaj 12 % raka glave in vratu. Najpogostejši onkogeni sevi HPV so naslednji: HPV 16, 18, 31, 33, 35, 45, 52 in 58. Onkogena seva HPV 16 in HPV 18 v svetovnem merilu povzročata raka materničnega vratu v približno 70 %. HPV 16, 18, 31, 33, 35, 45, 52 in 58 povzročajo skupaj 90 % raka materničnega vratu v svetu. V svetovnem merilu je najpogostejši povzročitelj raka materničnega vratu HPV 16; od 52 do 58 %. Prav tako je HPV 16 najpogostejši povzročitelj drugih anogenitalnih rakov. Neonkogena seva HPV 6 in 11 povzročata 90 do 100 % anogenitalnih bradavic in skoraj 100 % primerov rekurentne respiratorne papilomatoze grla.
Okužbe z genitalnimi sevi HPV so v svetu zelo pogoste, izredno lahko prenosljive in najpogostejše virusne okužbe genitalij. Prenašajo se pri obeh spolih pri penetrantnih ali nepenetrantnih spolnih stikih, najpogosteje že v prvih letih spolnega življenja; najpogostejše so med 16. in 20. letom. Incidenca in prevalenca okužb z genitalnimi HPV se povečuje z večjo spolno aktivnostjo. Moški imajo slabšo naravno imunost proti HPV kot ženske, po okužbi s HPV po naravni poti moški ne razvijejo zadosti protiteles. Zato je tako visoka prevalenca HPV pri moških posledica ponavljajoče se ali večkratne okužbe z multiplimi, med seboj neodvisnimi genotipi HPV.
Okužbe s HPV pri obeh spolih večinoma potekajo nemo, brez simptomov. Možno je, da je človek okužen z virusom HPV že vrsto let, pa ne kaže nobenih simptomov. Večine okužb s HPV na materničnem vratu ne odkrijemo, ker ne povzročajo znakov bolezni. Okužb materničnega vratu ženska ne opazi, ker so skrite v notranjosti telesa in ne povzročajo težav. Podobno je pri moških.
Tudi okužbe s HPV penisa in zunanjega spolovila se pri moškem praviloma ne kažejo z značilnimi znaki bolezni, moški pa naj bodo vendarle pozorni na neboleče bulice ali razjede, ki se ne celijo, ploščati izrastek, ki je rjave barve, rdeče izpuščaje pod kožo penisa, težave pri potiskanju kožice penisa nazaj, izcedek nenavadnega vonja, nenadno spremembo barve kože penisa, otečene bezgavke v predelu dimelj. Začetne bolezenske spremembe, povzročene s HPV, lahko izzvenijo same, brez zdravljenja, ko izzveni okužba s HPV, ki jih povzroča; če pa določeni znaki bolezni vztrajajo, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku, ki bo razjasnil vzrok teh sprememb.
Večina ljudi, približno 80 %, se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Tveganje za okužbo se povečuje s številom spolnih partnerjev, z neuporabo kondoma, kajenjem in hkratno okužbo z drugimi spolno prenosljivimi okužbami, vključno s HIV. 90 % okužb ne povzroča simptomov in so prehodne, izginejo približno v 12. do 24. mesecih, le majhen delež okužb, ki perzistirajo, pa lahko povzroči predrakave spremembe ali raka. Perzistentne okužbe s HPV lahko vodijo k nastanku predrakavih sprememb ali raka, še posebno raka materničnega vratu, raka zadnjika, raka v področju glave in vratu in tudi nekaterih nerakavih bolezni.
Okužba s HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe: ljubkovanje, stiki s kožo genitalnega področja, vaginalni spolni odnosi, analni spolni odnosi, oralni spolni odnosi, spolni odnosi med istospolnimi partnerji. Med različnimi deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami. Okužba se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu.
Cepljenje proti HPV je najučinkovitejši ukrep proti okužbi s HPV pri obeh spolih in se priporoča za dečke in deklice, stare od 9 do 26 let pred prvim spolnim odnosom. S cepljenjem dečkov je potrebno začeti dovolj zgodaj, preden postanejo spolno aktivni. Moški imajo namreč slabšo naravno imunost proti HPV kot ženske, a zelo dober imunski odgovor na cepljenje. Cepljenje proti okužbi s HPV je v Sloveniji na voljo že več kot 10 let. Od leta 2009 je vključeno v državni program cepljenja in se izvaja pri deklicah v 6. razredu osnovne šole. Od šolskega leta 2016/2017 se za izvajanje programa cepljenja uporablja devetvalentno cepivo proti HPV. Do starosti 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev.
Precepljenost s cepivom proti HPV je v Sloveniji prenizka, da bi nudila zadostno zaščito deklicam in mladim ženskam, saj je vsa leta cepljenja manj kot 50-odstotna, razen v letu 2019, ko se je povečala za skoraj 10 %, torej na 59,3 %. Strokovnjaki podpiramo cepljenje proti HPV za oba spola. Naša večletna prizadevanja za vključitev cepljenja proti HPV dečkov v slovenski državni program cepljenja so bila na novembrski seji Zdravstvenega sveta 2020 potrjena, tako bodo jeseni 2021 prvič proti HPV cepili šestošolke in šestošolce.
Ker cepivo ni terapevtsko, to pomeni, da ne pozdravi že obstoječih okužb, in ker se dekleta in fantje okužijo najpogosteje v prvem letu po začetku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj učinkovito, če ga opravimo pred prvim spolnim odnosom. Ker kljub cepljenju ostaja verjetnost za okužbo s preostalimi visoko tveganimi HPV in razvoj raka materničnega vratu, morajo ženske nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi. Ko se zaradi okužbe s HPV pojavijo nekatere bolezenske spremembe (benigne, predrakave ali rakave), jih je treba zdraviti.
Okužbe s HPV so še vedno najpogostejše spolno prenosljive okužbe, govorimo celo o svetovni pandemiji okužb s HPV. O okužbah s HPV danes vemo veliko več kot pred leti. Prav tako skušamo zdravstveni delavci ljudi seznaniti z dejstvi o teh okužbah, boleznih, ki jih lahko povzročajo in o načinih za preprečevanje. To je tudi najboljši način, da preprečimo stigmatizacijo, ki bi morebiti v zvezi z okužbami s HPV lahko v družbi obstajala.
A Spolna abstinenca in odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti.
B Zvestoba dveh partnerjev ščiti pred okužbo s HPV.
C Kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je ne prepreči popolnoma.