Ste v dvomih, ali vas muči prehlad ali gripa? Spoznajte ključne razlike, simptome in najboljše načine zaščite ter zdravljenja.

Ste že kdaj pomislili, kakšne so poglavitne razlike med prehladom in gripo, kakšni simptomi ju pravzaprav spremljajo ter ali se sploh razlikujejo. Barbara Bitežnik, dr. med., specialistka infektologije, s Klinike Golnik pojasnjuje, da tako prehlad kot gripo povzročajo virusi.

»Simptomi so podobni, večinoma so prizadeta zgornja dihala, obolelemu teče iz nosu, kašlja, kiha, glas lahko postane hripav. Pojav respiratornih simptomov običajno spremlja povišana telesna temperatura, pojavijo se bolečine v mišicah in sklepih, glavobol. Gripo in druge virusne bolezni zgornjih dihal težko ločimo samo po težavah. Za gripo je značilno, da se pojavlja v zimskih mesecih, nekje od konca decembra – posamezni primeri lahko že prej – do marca, ostali virusi, ki povzročajo prehlad (najpogostejši je rinovirus), pa skozi vse leto. V toplejših mesecih seveda manj pogosto.«

Rinovirusi torej okužbe povzročajo vse leto, najpogosteje so prisotni pri posameznikih, ki imajo blago okužbo zgornjih dihal. Pri odraslih ti virusi v povprečju povzročijo dve do tri okužbe na leto, medtem ko pri otrocih lahko na letni ravni sprožijo nastanek do 12 prehladov. V približno polovici primerov okužba lahko poteka brez vsakršnih simptomov. Pri rinovirusih je sicer manj pogost tako imenovani sev C, ki pa lahko povzroči hude okužbe, še posebej pri dojenčkih, ki posledično potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje.

Prehladi: možni tudi poleti, a pogostejši pozimi

Morda se vam je že zgodilo, da ste bili prehlajeni poleti. Še posebej, če smo izpostavljeni kakšnim klimatiziranim prostorom in je potem temperaturna razlika, ko gremo ven, še posebej občutna. Če smo ob tem izpostavljeni množici ljudi, se zgodi, da se nas tudi v toplih mesecih prime kakšen virus, kot radi rečemo. Zagotovo pa so tovrstna obolenja pogostejša pozimi.

»V hladnejših mesecih se ljudje bolj zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer prihaja do tesnejših stikov. Sluznica dihal je zaradi suhega zraka izsušena, kar olajša vstop virusov v celice in s tem poveča možnost, da zbolimo,« na kratko pojasni specialistka infektologije s Klinike Golnik.

Higiena in cepljenje kot ključni preventivi proti gripi

Prehlad lahko seveda preprečimo z upoštevanjem higiene rok ter kašlja. Če se le da, se izogibamo zaprtim prostorom, kjer se zadržuje več ljudi. Kot izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pa je najučinkovitejša zaščita pred gripo zagotovo cepljenje. Priporočljivo je za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi ter za majhne otroke, stare od šest do 23 mesecev. Cepljenje priporočamo nosečnicam.

Preberite tudi prispevek: Cepljenje – pojem, ki deli starše po svetu

»Cepljenje priporočamo tudi družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov, da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ne ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega priporočamo cepljenje družinskim članom majhnih otrok in še posebej, če je v družini dojenček, mlajši od šest mesecev, ki še ne more biti cepljen. Cepljenje je priporočljivo za zdravstveno osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta, gasilci itd.). Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni.

Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto,« pojasnjujejo in dodajajo, da moramo ob tem vzdrževati dobro telesno kondicijo, se veliko gibati na svežem zraku in uživati zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave.

Smo letos že prepozni za cepljenje proti gripi?

Cepljenje proti gripi se načeloma začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne začne število obolelih z gripo upadati. Tudi naša sogovornica, strokovnjakinja Barbara Bitežnik, poudarja, da za cepljenje proti gripi za letos nismo prepozni.

Preventiva je res pomembna. Naša sogovornica sicer pravi, da ob zdravem življenjskem slogu ne predlaga nikakršnega vnosa kakšnih dodatnih vitaminov ali nečesa za krepitev imunskega sistema. Torej so povsem dovolj raznovrstna zdrava prehrana, prava mera popite brezalkoholne, če se da, nesladkane, tekočine in redna telesna dejavnost. Okužbo preprečimo z dobrimi higienskimi navadami – ne delimo osebnih predmetov, kot so zobne ščetke, ne pijemo iz istega kozarca ali steklenice, ne uporabljamo istega jedilnega pribora, ne brišemo nosu z istim robčkom najprej otroku, potem pa še sebi …

Torej, če dodamo že izpostavljeno navodilo, da se v mesecih, ko je okužb dihal veliko, izogibamo zaprtih prostorov in si večkrat skrbno umijemo roke, da ne zanesemo virusov oziroma mikroorganizmov na dihala, bo to prava preventiva, na katero lahko vplivamo.

Telesno dejavnost izvajajmo zunaj

Omenili smo zdrav življenjski slog. Se pa pri športu pozimi poraja tudi nekaj vprašanj. Ali telesno dejavnost raje izvajamo v notranjih prostorih, ker je zunaj premrzlo? Je vseeno, če denimo pri teku vdihavamo mrzel zrak? Nas to še bolj okrepi ali nam lahko škoduje? Ste morda tudi vi že izbrali ‘izgovor’, češ, premrzlo je za tek zunaj, in ste raje odšli v polno telovadnico na skupinsko vadbo, ker nam noben strokovnjak ni argumentirano pojasnil, da to ne drži. Barbara Bitežnik pravi, da se zagotovo nismo odločili prav.

Tako, zdaj nimamo izgovorov, da se tudi v teh hladnejših mesecih ne bi podali na dolge sprehode v naravi. Zagotovo bodo blagodejno delovali tako na naše telo in poskrbeli tudi za sprostitev v tem hitrem tempu naših življenj. Morda pa bomo preprečili tudi prehlad ali gripo. Včasih preventiva ne zadostuje in kljub vsemu zbolimo.

Kaj naredimo, če do pride do prehlada ali gripe?

Počitek, tekočina in lajšanje simptomov gripe ali prehlada

»Predvsem sta potrebna počitek in zadosten vnos tekočine. Ob povišani telesni temperaturi lahko vzamemo antipiretik. Obisk zdravnika, razen pri pridruženih kroničnih boleznih, ki se ob prehladu lahko poslabšajo, ni potreben,« svetuje Bitežnikova.

Preberite tudi prispevek: Zdravila za prehlad

Tudi v primeru gripe velja enako. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno.

»Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin.

Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Zaužijemo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina. Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je brez smisla in je lahko škodljivo.

Protivirusna zdravila in kdaj poiskati zdravniško pomoč

Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običajno predpišejo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bolnišnici.

Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru sta pregled in nasvet zdravnika nujno potrebna. Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti.«