V Sloveniji v tem trenutku živi že več kot 130.000 ljudi z rakom ali pa so bili zdravljeni zaradi raka že prej. Številka je na prvi pogled zastrašujoča, vendar nosi pozitivno sporočilo: občuten napredek v zdravljenju in preživetju bolnikov.

Letno poročilo Registra raka Republike Slovenije vsebuje najnovejše podatke o raku pri nas v letu 2021. V tem letu je za rakom zbolelo 17.288 ljudi – vsak dan 47. Število novo zbolelih je v drugem letu pandemije precej višje v primerjavi z letom poprej, a primanjkljaj diagnoz z začetka epidemije ni v celoti nadomeščen.

Podatki nosijo pomembno sporočilo, da rak ostaja eno največjih bremen javnega zdravja: naraščajoče število novih primerov nalaga več pozornosti preventivi, zgodnjemu odkrivanju in celostni obravnavi bolnikov z rakom.

Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je na predstavitvi letnega poročila povedala, da ima pandemija covid-19 očitno dolgoročne posledice na zgodnje odkrivanje in obravnavo bolnikov z rakom. »Število odkritih primerov se je sicer povečalo v primerjavi z letom 2020, a s tem še nismo v celoti nadomestili primanjkljaja diagnosticiranih primerov.« Opozorila je tudi na pomen nemotenega izvajanja presejalnih programov ter zgodnjega odkrivanja bolezni.

Kateri so najpogostejši raki pri nas?

To so melanomi, rak pljuč, rak dojk, rak prostate ter debelega črevesa in danke – predstavljajo krepko čez polovico novih primerov. Povezujemo jih z nezdravim življenjskim slogom, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, nezdrava prehrana in čezmerna telesna teža ter pretirano izpostavljanje soncu. S preventivnimi ukrepi, kot sta bolj zdrav življenjski slog in to, da se presejalnih programov udeležujemo, lahko pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek raka.

Kako se ta bolezen pojavlja glede na spol?

Nemelanomski kožni rak in rak prostate pri moških predstavljata po približno petino vseh rakov, na naslednjih mestih sta pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Nemelanomski kožni rak je na vrhu pri ženskah, na naslednjem mestu je rak dojk (približno petina), pogosta sta tudi pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.

Kakšna pa je razporeditev po starosti?

Do 20. leta starosti so najpogostejše levkemije, tumorji osrednjega in avtonomnega živčnega sistema in limfomi. Mlajši odrasli moški (do 49. leta) zbolevajo največ za rakom mod in kože, rak dojk pa je na prvem mestu pri ženskah te starosti.

Preživetje se je izboljšalo

Petletno preživetje bolnikov, zbolelih med letoma 2017 in 2021, je bilo pri moških 58-odstotno, pri ženskah pa 63-odstotno. Pri pljučnem raku je petletno preživetje pri moških že preseglo 30 %, izboljšalo se je tudi pri ženskah. Najboljše (80-odstotno) je petletno preživetje pri moških z rakom mod, prostate, ščitnice, kožnim melanomom in s hodgkinovim limfomom, pri ženskah pa pri raku ščitnice, kožnem melanomu, raku dojk in hodgkinovem limfomu.

Rak ni usoda

Konec leta je potekal še en pomemben dogodek, ki so ga naslovili Rak ni usoda, mnogo za preprečevanje lahko storimo sami in je potekal v sodelovanju s slovenskimi združenji bolnikov z rakom. Na tem dogodku so vodilni strokovnjaki in predstavniki združenj bolnikov razpravljali o ključnem pomenu presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka ter napovedali razširitev z novima programoma za raka prostate in pljuč. Pri nas uveljavljeno potekajo trije presejalni programi – ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk ter Svit za raka debelega črevesa in danke. Dosedanje izkušnje kažejo, da je presejanje ključno za zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje.

Na posvetu so prav tako poudarili, da sta odločitev za zdrav življenjski slog in udeležba v presejalnem programu ukrepa v rokah posameznika, s katerima lahko raka celo preprečimo ali vsaj pripomoremo k temu, da se odkrije v zgodnji obliki, ko je še ozdravljiv.

Zgodba o uspehu

Omenjeni presejalni programi potekajo pri nas nekateri petnajst let, nekateri že dvajset. Njihova uspešnost ni prišla sama po sebi, vanje je vloženega veliko truda in dela. Namen vsakega takšnega program je, da se odkrije dovolj zgodaj, da obstaja možnost uspešnega zdravljenja. Najbolje je, če se odkrijejo predrakave spremembe, in to je v nekaterih programih tudi možno. Prej ko se ga odkrije, manj intenzivno je zdravljenje, manj je težav med zdravljenjem in po njem. Nekateri raki na začetku nimajo simptomov in zato je pomembno, da se ljudi v program povabi.

Slovenija pri izvajanju teh programov sledi strokovnim smernicam. Če želimo, da je presejalni program uspešen, se morajo ljudje nanj odzivati in se ga udeležiti. Pred tem je treba poskrbeti za usposobljene človeške vire in razpoložljivo tehnologijo, izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji.

Rezultati presejalnih programov in novosti

Kot je povedala dr. Barbara Mihevc Ponikvar, so v presejalnem programu za raka dojke DORA do zdaj opravili milijon mamografij in v času delovanja odkrili šest tisoč primerov raka. »Gre za hitro preiskavo, okolje je do žensk prijazno, in če so odkrite spremembe, znotraj programa poskrbimo za nadaljnjo obravnavo.« V okviru programa tudi ves čas skrbijo za zagotavljanje kakovosti.

Program DORA se prenavlja, saj nove svetovne smernice za presejanje žensk predvidevajo širitev programa tudi med ženske od 45. do 74. leta starosti.

S presejalnim programom Svit za raka debelega črevesa in danke so začeli leta 2009. »To je bil prvi program, ki je vključeval moške. Moški, kot vemo, so manj pozorni na simptome in pomoč poiščejo kasneje. Zaradi narave vpletenih organov je bil program marsikomu lahko precej tuj. V javnosti je tudi obveljalo mnenje, da je kolonoskopija po pozitivnem testu boleča in neprijetna, danes pa to lahko preprečimo,« je pojasnila dr. Dominika Novak Mlakar, prof. dr. Janja Ocvirk pa dodala, da je Svit program, s katerim lahko preprečimo napredovanje raka, odkrijemo predrakave spremembe in polipe, zato veliko bolnikov morda niti ne potrebuje nadaljnje onkološke oskrbe. Preden je Svit začel delovati, so pri več kot 70 % bolnikov odkrili raka v poznih stadijih, tretjem in četrtem. V programu Svit pa odkrijejo raka v zgodnjih stadijih, v prvem in drugem, v katerih je rak še ozdravljiv.

Presejalni program ZORA (za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu) se lahko pohvali z zelo visokim deležem udeležbe.

Rak pljuč in rak prostate – nova presejalna programa

Raka prostate ni mogoče preprečiti, žal je njegov potek brez zgodnjih simptomov. Presejanje za raka prostate je zato še posebej pomembno. Pričakujejo, da se bo s tem novim presejalnim programom zmanjšalo število napredovalih rakov, zmanjšala pa naj bi se tudi umrljivost. V presejalnem programu lahko odkrijejo tudi rake, ki jih ni treba zdraviti takoj in jih lahko zgolj spremljajo.

O svoji izkušnji z rakom prostate je na dogodku spregovoril podjetnik Tone Lovšin. Njegova zgodba ima srečen konec.

»Na referenčnem pregledu so mi ugotovili zelo visoko vrednost PSA. Kaj kmalu so me obvestili, da imam raka. Dobro pri tem je bilo, da je bil odkrit zgodaj. Onkolog me je seznanil z vrstami zdravljenja in operirali so me z robotsko laparoskopsko operacijo. Po tem živim brez posledic.«

Kjer je dim, je tudi pljučni rak

V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije so z namenom, da bi bilo takšnih zgodb s srečnim koncem čim več, začeli ozaveščati o pomembnosti poznavanja simptomov pljučnega raka in prenehanja kajenja prek kampanje Kjer je dim, je tudi pljučni rak. Želijo spodbuditi k prepoznavanju simptomov pljučnega raka in čimprejšnji odločitvi za obisk pri zdravniku. Lažje je oditi pravočasno k zdravniku kot prenašati posledice bolezni.

Dobra novica je, da nastaja novi presejalni program za pljučnega raka LUKA, ki se bo začel že letos kot poskusni projekt. Da je pljučni rak velik javnozdravstveni problem, dokazujejo podatki, da za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi na leto, 1.200 jih umre in vsako peto smrt zaradi raka pripišemo pljučnemu raku. Kot je na dogodku povedala doc. dr. Martina Vrankar, je njihov cilj priprava vzdržnega presejalnega programa, torej več deset tisoč pregledov s CT na leto. »Umrljivost želimo zmanjšati za 20 do 25 %, prav tako želimo povečati delež tistih, ki jih odkrijemo v zgodnjem stadiju. Želimo tudi znižati pojavnost tega raka in ljudi spodbuditi, da opustijo kajenje.«