Veseli decembrski dnevi, ko pričakujemo božič in se pripravljamo na praznični skok v novo leto, pogosto minevajo v znamenju naglice pri kupovanju daril, priprav na praznovanje ter brezštevilnih opravkov, ki morajo biti narejeni do konca leta.

Nekateri pa ta čas želijo izrabiti za skok v toplejše kraje ali na smučanje. V tem hektičnem duhu si prevečkrat privoščimo nezdravo hrano, ki se ji ob pestro obloženi mizi zares težko upremo. Takšna hrana je težje prebavljiva ter draži in obremenjuje prebavila. In težave so tu.

Privoščimo praznike tudi prebavilom

Med prazniki se jé in to dobro. Posebno za nas, Slovence, je značilno, da se morajo mize šibiti od najrazličnejših dobrot in si druženj, bodisi v domačem krogu, med prijatelji ali tudi službene zabave, brez velikih količin dobre hrane in pijače ne predstavljamo. Pa je res nujno, da je tako? Ob preobilju hrane, ki nas spremlja skozi vse leto, morda ni potrebno, da svoje mize in želodce pretirano obremenjujemo s poticami, pečenkami in drugo mastno ter začinjeno hrano, s slaščicami in sladicami, vinom in mehurčkastimi pijačami še zadnje dni v letu.

Naša prebavila kljub vsemu niso navajena takšne količine težkih živil, ki jih med prazniki trpamo v želodec. Če pojemo preveč hrane, ta pritiska na mišice zapiralke v spodnjem delu požiralnika. Požiralnik hrane ne more več potiskati navzdol, zato želodčna kislina ter hrana začneta siliti nazaj. Takrat nas peče zgaga ali refluks. Refluks pa je lahko posledica tudi prekisle hrane in pijače, na primer vina ali pijač z mehurčki, vendar niti čaj z medom in limono, ki ga v zimskih mesecih, zlasti ob prehladih, radi pijemo, ni tako zelo nedolžen.

Prebavila med prazniki pogosto preveč obremenimo tudi zato, ker imajo jedi z veliko kalorijami majhen volumen in zato želodec in črevesje ne pošljeta signala, da sta polna. Prebavni proces poteka počasneje in to pogosto vodi do napenjanja, krčev, bolečin v želodcu ter zaprtja.

Pri prebavnih motnjah vlogo igra tudi stres, ki ga v prazničnih dneh zaradi številnih družabnih in drugih obveznosti ne primanjkuje.

Dobre navade

Ni dobro, da jemo prehitro. Napihnjenosti po obroku se lahko izognemo že s tem, da jemo počasi, sproščeno in grižljaje tudi dobro prežvečimo. Med žvečenjem ne govorimo.

Napihnjenost je ena poglavitnih posledic prenajedanja. Bolje je jesti večkrat na dan, izogibajmo pa se vmesnim prigrizkom. Mastna, slana in preveč začinjena hrana povzroči prebavne težave, zato bodimo zmerni pri uživanju.

Nasploh bodimo nekoliko bolj izbirčni pri izbiri živil in tatarskemu bifteku, pečenki, pečenemu krompirju, francoski solati, potici in piškotom, ki so pogosto na božično-novoletnih mizah, dodajmo tudi lažje prebavljive jedi. Vendar ni vsaka zdrava hrana tudi lahko prebavljiva. Paprika, zelje in stročnice so sicer zdravi, želodcu in črevesju pa ne prijajo vedno. Težave nam lahko povzročijo tudi polnovredna živila ali živila z veliko vlakninami, če jih nismo vajeni, zato jih v prehrano vključujmo le postopno.

Če si privoščimo kozarec dobrega vina, zraven popijmo še kozarec navadne vode. Napihnjenost in zatekanje kisline navzgor v požiralnik lahko povzročijo tudi gazirane pijače, zato previdno z njimi.
Prebavilom bomo zelo koristili in prebavo spodbudili, če se bomo po obroku odpravili na kratek, nekajminutni sprehod. Nikakor pa ni priporočljivo, da se uležemo, četudi nam obilni obrok povzroči zaspanost. To bi namreč prav tako povzročilo, da bi kislina zatekala navzgor in nam povzročala pekoč občutek v požiralniku in grlu.

Morda niti ne vemo, da nas muči preobčutljivost (intoleranca) na določeno hrano. Ni potrebno, da imamo celiakijo, težave nam lahko povzroči že preobčutljivost na gluten. Prav tako ni potrebna alergija na mleko, težave z napihovanjem, bolečinami, plini in tudi drisko se lahko pojavijo ob intoleranci na mlečni sladkor. V tem primeru lahko mleko, maslo, sire in jogurte nadomestimo s takšnimi brez laktoze. Pri težavah s prebavo si lahko pomagamo s čajem iz komarčka ali janeža, v jedi, za katere vemo, da nas napenjajo, dodamo kumino, k lajšanju težav pa pripomorejo tudi druga aromatična zelišča, na primer ščepec mete.

Kaj je intoleranca na hrano?

Poglavitna razlika med intoleranco na hrano in alergijo je v odzivu telesa. Pri alergiji gre za neposredno posledico imunskega odziva, zato je reakcija hitra in intenzivna. Pri intoleranci pa določeni presnovni encim ni prisoten ali ima zmanjšano aktivnost, zato se odziv telesa pojavi po daljšem času uživanja hrane, ki je za nas problematična.

Simptomi intolerance so slabost, bolečine v trebuhu, napihnjenost in krči v trebuhu, driska ali zaprtje, izpuščaji na koži, srbenje kože, utrujenost, splošno slabo počutje, glavoboli in migrene, bolečine v sklepih, anksioznost in tudi razdražljivost.

Katere so najpogostejše intolerance?

Najpogosteje se pojavlja laktozna intoleranca (intoleranca na mlečni sladkor). Po nekaterih podatkih naj bi jo imelo kar 65 % ljudi in pomeni, da v telesu primanjkuje encima laktaze. Zaradi tega oseba ne more prebavljati laktoze, tj. mlečnega sladkorja in mlečnih izdelkov.
Naslednja najpogostejša intoleranca je fruktozna, torej preobčutljivost na sadni sladkor, ki ga najdemo v mnogih živilih. Največ ga seveda vsebuje sadje, pa tudi zelenjava in med. Tudi tu gre za pomankanje prebavnega encima. Precej pogosto se pojavlja tudi preobčutljivost na saharozo, v tem primeru se zaradi pomanjkanja encima saharaze težko prebavlja navadni sladkor. Saharoze je največ v sladkorni pesi, sladkornem trsu in seveda navadnem belem sladkorju.

Pri nekaterih ljudeh se lahko razvije tudi intoleranca na prehranske dodatke oziroma na sestavine, ki jih vsebujejo. Precej pogosto se pojavlja preobčutljivost na natrijev glutaminat, ki se hrani dodaja predvsem za intenziviranje okusa. Ne smemo pozabiti intolerance na sulfit, ki se pojavlja kot ojačevalec okusa in ohranjanje svežine (na primer v belem vinu), ter na tiramin, ki nastaja ob staranju živil. Nekateri ljudje so občutljivi na alkohol, ki je posledica pomanjkanja encima za razgradnjo alkohola. Obstaja tudi glutenska intoleranca, ki pa ni enako kot celiakija. Celiakija je namreč kronična bolezen, pri kateri morajo pacienti stalno in doživljenjsko upoštevati strogo dieto brez glutena, sicer imajo lahko resne zdravstvene težave. Pri glutenski intoleranci ni tako, saj v manjših količinah ne škodi.

Ko peče zgaga

Ker je zgaga pogosta posledica prazničnega prenajedanja, nekoliko bolj podrobno poglejmo, kako in zakaj nastane. Refluks ali zatekanje kisline v želodec je težava približno tretjine ljudi. Vzroki so različni.

Najprej lahko gre za to, da se tvorba kisline v želodcu poveča (zaradi stresa, kajenja, slabih prehranskih navad, vnetja želodca, ki ga povzroči bakterija Helicobacter pylori). Debelost je prav tako pomemben dejavnik tveganja, saj prepoln želodec in pritisk okoliških struktur na želodec prav tako vplivata na nastanek refluksa. Kislina iz želodca lahko zateka navzgor zaradi slabega tesnjenja mišice zapiralke. Ni pa nujno, da težave povzroča samo kislina, ki zateka: včasih je dovolj, da grlo dražijo plini kisline. Kot že rečeno, pa do refluksa lahko pride tudi, če imamo navado, da se uležemo s polnim želodcem. Ne samo kislina, težave lahko povzroča tudi želodčni encim pepsin, ki prebavlja beljakovine.

Kakšne težave pa refluks še povzroči, poleg pekočega občutka v grlu, ustih in požiralniku? Zaradi nenehnega draženja v grlu oseba nenehno pokašljuje, ob tem nastajajo mehanske poškodbe glasilk ter v predelu med glasilkama, v tem delu se zadržuje tudi gosta sluz. Zaradi kisline so poškodovane migetalke sluznice v grlu, ki posledično neučinkovito odstranjujejo sluz. Oseba ima občutek kepe v grlu, ki jo dodatno sili na kašelj.

Pomembno je, da upoštevamo določene ukrepe. Po jedi naj bi bili pokonci približno tri ure. Ne prenajedajmo se, izogibajmo se določeni hrani, kot so kisla in mastna hrana, kava, močne začimbe, mlečni in fermentirani izdelki, alkohol, saj ti proizvodi povečujejo tvorbo kisline. Izogibajmo se gaziranim pijačam, saj se nam po njih spahuje, z zrakom pa navzgor lahko potuje tudi kislina. Refluks spodbujata tudi kajenje in stres.

Predvsem tisti ljudje, ki jih občasno peče zgaga, bi morali biti zaradi vsega opisanega še posebej previdni in zadržani za praznično mizo.

Na potovanju

Če se med božično-novoletnimi prazniki odpravljamo v tople kraje, je treba upoštevati nekaj preprostih načel. Prvo je »skuhaj, speci ali olupi«. To pomeni, da na potovanju ne uživamo svežega sadja ali zelenjave, ki se ju ne da olupiti. Ne uživajmo niti surovega mesa ali surovih jajc. Hrane raje ne kupujmo pri uličnih prodajalcih, saj na njej lahko poseda mrčes in ne moremo vedeti, kakšne so higienske razmere. Odrecimo se uživanju školjk in rib, svežih solat, hladnih omak, izdelkov z jajci, kremnih peciv in sladoledu. Hrana, ki jo dobimo na mizo, naj bo vroča.

Posebno pozornost posvetimo tudi pitni vodi. Če nismo prepričani, ali je voda pitna, pijmo le ustekleničeno. Za umivanje zob uporabljajmo prevreto ali ustekleničeno vodo. Ne naročajmo pijače z ledom, saj je ta lahko zamrznjen iz oporečne vode. Ne uporabljajmo slamic za pitje, če niso zapakirane.