»Živimo v zelo shizofreni družbi, kjer je spolnost na neki način skomercializirana in se v veliki meri stavi na dopaminski odziv potrošnika, po drugi strani pa smo bolj papeški od papeža in imamo še vedno zadržke odkrito spregovoriti o spolnosti,«

Svoja opažanja strne asist. Tim Prezelj, mag. mol. in funkc. biol., pobudnik ter izvajalec spolne vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani

Pogosto izgubo libida povezujemo s starostjo, a je resnica daleč od tega, sploh pa je spolnost težko relativizirati, saj ima vsak posameznik svoje potrebe in predstave o njej.

Dejavniki, ki vplivajo na spolno slo pri mladih

Po raziskavah sodeč namreč vse več mladih odraslih poroča o upadu spolne sle, razloge za to pa bi lahko pripisali široki paleti dejavnikov.

Mladi so morda v osnovi res da odpornejši na te dejavnike, ampak če ti negativni dejavniki dolgotrajno vplivajo nanje, se posledice izrazijo tudi pri njih. Sam menim, da trenutno družbena klima in način življenja kot tak nista v korist izpolnjevanju svojih spolnih želja in potreb ter s tem koriščenja pozitivnih vidikov, ki jih to prinaša. Ljudje smo vendarle v osnovi živali, bitja, s svojimi dnevno-nočnimi, mesečnimi, skratka prostorsko-časovnimi ritmi, do katerih pa sodoben način življenja ni nič kaj prizanesljiv.

To se je zanimivo pokazalo tudi med epidemijo novega koronavirusa (SARS-CoV-2), saj so številni pari, ki so že prej dobro funkcionirali, poročali, da se je njihovo spolno življenje izboljšalo, saj je vsakdan z delom od doma prinesel več prilagodljivosti pri usklajevanju poklicnih in zasebnih obveznosti ter interesov. Posledično smo lahko intimi posvetili več časa tudi v delih dneva, ko smo sicer načeloma na delovnem mestu.

Preberite tudi prispevek: Pogovor z mladostnico o spolnosti in intimi

Kako starost vpliva na spolno življenje?

Dejstvo je, da na libido vpliva vrsta dejavnikov, nekateri so na prvi pogled povsem banalni, drugi bolj kompleksni. Zato upada oz. nihanja v poželenju ne moramo pripisati le starosti, ravno nasprotno, poznamo namreč precej ljudi, ki so na stara leta občutili precej višjo spolno željo kot v mladih letih. Spet drugi pa s tem, ko se postarajo in se življenje umiri, izgubijo zanimanje za spolnost. Na dejstvo, kako različni smo si, opozori Prezelj, ki že vrsto let deluje v polju med naravoslovjem in humanizmom ter se posveča preučevanju spolnosti v sodobni družbi.

Ob tem sogovornik opozori, da nam je sicer neupravičeno neprijetno govoriti o spolnosti v tretjem življenjskem obdobju, kar pa ne pomeni, da ta takrat ne obstaja. Tudi na stara leta je lahko spolnost še kako zanimiva, a marsikaj je odvisno tudi od naših predstav o in razumevanja spolnosti. Čeprav spolnost ne bi smela biti ciljno naravnana, je nekaterim še vedno ključen orgazem. Načeloma pa je bolje, če se osredotočimo na sam proces občevanja, ki vključuje tudi predigro in različne spolne tehnike, tudi če orgazem izostane.

Spolnost na starost: ovire in izzivi

Pogosto namreč lahko doživljanje spolnosti na starost oteži nezmožnost erekcije in ejakulacije pri moških oz. težave z vlaženjem nožnice pri ženskah. Kar pa ne pomeni, da oseba ne more biti več spolno aktivna.

Bolj kot spolna želja se z leti spreminjajo motivi za to, zakaj nekdo želi biti spolno aktiven, je prepričan sogovornik: »V mladosti so razlogi drugačni kot na starost. V začetku je običajno motiv predvsem raziskovanje, kasneje nas vodi želja po čutnosti, igrivosti, na starost želja po intimi, bližini, tudi zabavi.

Po raziskavah sodeč, je spolnost za starostnike tudi del igre, nekaj, kar jim omogoča doživljanje občutkov, ki jih na druge načine težko izzovejo. Spet drugim morda ti občutki pomagajo tudi pri soočanju s kroničnimi bolečinami, ki so lahko na starost posledica nekaterih bolezenskih stanj.«

Razlike med moškimi in ženskami pri vzburjenju

Razlika obstaja tudi med spoli, čeprav gre pri tem morda za pretirano posploševanje. Pionirja sodobnega znanstvenega raziskovanja humanega spolnega odziva, ki sta delovala predvsem v sedemdesetih letih, William H. Masters in Virginia E. Johnson, sta med drugim prišla do spoznanja, da razlike niso v večji oz. manjši spolni sli, ki jo spola občutita, temveč so vidne predvsem v dejavnikih oz. dražljajih, ki vzbudijo in spodbudijo sam libido pri posamezniku.

Vpliv življenjskega sloga na libido

Kot rečeno, na upad poželenja vplivajo raznovrstni dejavniki, med drugim tudi življenjski slog in (mikro) onesnaževalci. »(Mikro)polutanti imajo vpliv, ampak ga težko konkretno definiramo. Sklepati gre, da imajo na primer tudi kemikalije, ki se uporabljajo pri procesiranju polimerov, lastnosti hormonskih motilcev in posledično lahko vplivajo na naše spolno življenje.

Precej večji vpliv na libido pa imajo drugi okolijski dejavniki, na katere imamo sami večji vpliv, npr. kajenje in uživanje alkohola, prehrana, počitek, telesna kondicija oz. splošno življenjski slog. Ti dejavniki so pomembni bolj, kot si mislimo. Uravnoteženost prehrane recimo na dolgi rok vpliva na samo spolno željo, vendar tega ne gre mešati s t. i. afrodiziaki, saj po besedah sogovornika ni dokaza, da bi obstajala hrana, ki bi sama po sebi povečevala spolno željo. Gre torej predvsem za redno, kakovostno in uravnoteženo prehrano. Zato je pomembno, da uživamo redne in uravnotežene obroke, se ne prenajedamo oz. si odrekamo hrane. V resnici se ‘napotki’ za močno poželenje berejo kot navodila za zdrav življenjski slog, z zadostno mero spanca in primerno telesno kondicijo. Ali kot pove sogovornik:

Še na en dejavnik ne gre pozabiti – zdravila, predvsem z vidika stranskih učinkov na erektilno funkcijo in naravno vlaženje nožnice. 

A če je Freud libido označil za spolni nagon, ki je temelj vseh nagonov, v laični javnosti še vedno prihaja do zmede. Vzburjenja in poželenja namreč ne gre enačiti – lahko smo vzburjeni, vendar poželenja ne čutimo in obratno. Gre za spolno željo po spolni aktivnosti, a kot pravi sogovornik, je ta želja relativna, zato je vprašanje vsakega posameznika, kdaj zanj predstavlja problem: »Nekateri ne čutijo nobene potrebe po poželenju, spet druge moti, da ga ne občutijo. Vprašanje, ki se torej poraja, je, kako problem sploh opredeliti. Ali nekdo čuti potrebo, da bi bil spolno aktiven zgolj zaradi pričakovanj okolice ali pritiskov partnerja? Ni preprosto opredeliti, kdaj zmanjšanje poželenja postane težava. Libido skozi različna življenjska obdobja niha in v določenem obdobju smo lahko spolno aktivni tudi večkrat dnevno, spet v drugem »zgolj« parkrat letno. To pa ne pomeni, da je kar koli od tega problematično. Obstajajo ljudje, ki so povsem aseksualni, ki imajo zgolj romantične težnje in nobene želje po spolnih odnosih. Gre za stvar posameznika/-ce in naših pričakovanj, glede tega pa se ljudje, tako kot pri ostalih lastnostih med seboj razlikujemo.« 

Preberite tudi prispevek: Spolno prenosljive bolezni v Sloveniji

Komunikacija kot ključ do zadovoljivega spolnega življenja

Najbolje je, da se o težavah za začetek pogovorimo s partnerjem/-ico, če smo v partnerskem odnosu. Tudi sicer je pomembno, da se o svojih spolnih željah in potrebah s svojimi spolnimi partnerji odkrito pogovarjamo, saj je tako manj verjetno, da bo prišlo do težav.

»Kot družba smo še vedno precej zaprti, zato se tudi v intimi odnos le s težavo odpremo, si zaupamo svoje fantazije. Velikokrat zato ljudje poiščejo pomoč že zato, ker komunikacija med vsemi udeleženimi posamezniki ni prava. In pogosto se zgodi, da je ključ do rešitve prav v premostitvi te komunikacijske bariere,« pojasni izvajalec spolne vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki že ob enem od uvodnih predavanj svojim študentom zaupa, da si želi, da jim sam predmet ne bi pomagal le na strokovnem področju, temveč tudi osebnem.

Kdaj poiskati pomoč?

Na vprašanje o tem, kdaj poiskati pomoč, pa odgovori: »V resnici je precej relativno, po drugi strani pa dokaj preprosto. Pomoč poiščemo, ko občutimo travmo oz. napetost, ki je ne zmoremo razrešiti sami. Kadar nas stanje dlje časa moti in z njim nismo zadovoljni. Tako kot pri vseh drugih stvareh v življenju. Po začetni diagnostiki, zakaj je do stresorja sploh prišlo, dobimo bolj jasno sliko o tem, kakšen razlog tiči v ozadju.« Z libidom namreč ohranjamo dinamiko spolnega življenja, a tudi tu nas kot družbo čaka še dolga pot. Ljudje imamo namreč različne spolne fantazije, a nam jih uspe le malo uresničiti.

Preberite tudi prispevek: Živ odnos, živahna spolnost