Virusi prehlada napadajo predvsem zgornje dihalne poti, in sicer se okužijo sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Med njimi jih je največ iz družine rinovirusov.
Ker so ti virusi številčni in raznovrstni, poleg tega se njihove genetske značilnosti nenehno spreminjajo, nastajajo novi podtipi virusov in zato proti njim nikoli ne postanemo popolnoma odporni. Zato se lahko za prehladom vedno znova okužimo in zbolimo.
Simptomi prehlada se pokažejo dan ali dva po stiku z virusom, večinoma občutimo blago žarenje, srbenje ali bolečine v grlu. Vnetje grla napreduje, dokler ne postane zmerno boleče ali ne preneha, kar se običajno zgodi drugi ali tretji dan. Simptomi v nosu se običajno začnejo kazati, ko preneha bolečina v grlu: približno dva dni izteka prozoren izcedek.
Po tem postane obilnejši, bolj rumen in težji. Nos je ves čas delno ali povsem zamašen. Gnojni izcedek in zamašen nos sčasoma izzvenita. Takrat se začne kašelj, ki je sprva produktiven, postopno pa postaja gost, suh in neproduktiven. Odvisno od virusa, lahko prehlad povzroči tudi druge simptome. Pojavijo se lahko tudi povišana telesna temperatura, solzenje, kihanje, slabost in glavobol.
Poglejmo najprej, kako se začne prehlad. Virus prehlada se v nosni sluznici ter sluznici žrela in obnosnih sinusov začne razmnoževati, to sproži odgovor imunskega sistema. Pojavijo se značilni simptomi, najprej nastopita pekoča bolečina v žrelu in boleče požiranje, nato se nam zamaši nos, pojavi se izcedek iz nosu, nekoliko kasneje tudi kašelj. Počutimo se utrujeni, pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi povišana telesna temperatura.
Simptomi prehlada se največkrat pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo od sedem do deset dni. Virus se dobro prilagodi svojemu gostitelju. Bolezenski simptomi so blagi, ne povzroča takšne oslabelosti, da bi bolnik obležal, in bi bilo s tem onemogočeno prenašanje virusa.
Medtem ko gripo spremlja izrazito suh kašelj, ta se lahko razvije tudi v hujšo obliko, pri prehladu le pokašljujemo. Značilni znaki prehlada so tudi kihanje, zamašen nos in vneto žrelo, pri gripi pa se pojavljajo le včasih. Pri gripi se bolezenski znaki pojavijo nenadoma, pri prehladu pa počasi in se stopnjujejo.
Simptomi | PREHLAD | GRIPA |
Vročina | redko | visoka, nad 38 stopinj Celzija, več dni |
Glavobol | redko | močan |
Bolečine po telesu | blage | ponavadi srednje močne |
Utrujenost, šibkost | srednje močno | trajajo 2-3 tedne |
Izčrpanost | nikoli | v zgodnji fazi in huda |
Poln nos | pogosto | redko |
Kihanje | ponavadi | redko |
Bolečine v žrelu | pogosto | redko |
Kašelj | prisoten | prisoten |
Komplikacije | vnetje sinusov ali ušes | bronhitis, pljučnica |
Preventiva | nobene | sezonsko cepljenje, protivirusna zdravila |
Zdravljenje | občasno zmanjševanje kliničnih znakov | protivirusna zdravila, podporno zdravljenje |
Preberite tudi prispevek: Gripa ali covid-19? Cepljenje proti gripi da ali ne?
Ko zbolimo za prehladom (ali gripo), uživanje zadosti tekočine lahko zelo pomaga. Zato pijmo! Vodo, sokove, čisto juho, toplo limonado in čaji z medom ter topli napitki nasploh pomagajo pri kašlju in preprečujejo dehidracijo. Vendar pa to ne velja za alkohol, kavo in gazirane pijače, ki dehidracijo le še povečujejo. Mišljenje, da bomo s šilcem žganja »razkužili« grlo in prepodili viruse, je zmotno.
Še posebej koristna pri prehladu je kokošja juha, ki so jo poznali že naši dedki in babice. Znanstveniki so zdaj potrdili, da kokošja juha resnično deluje. Pomagala naj bi odpraviti simptome prehlada in gripe že v nekaj dneh. Deluje namreč protivnetno, po drugi strani pa začasno pospeši gibanje sluzi skozi nos, odmaši nos in s tem skrajša čas, ko so virusi v stiku z nosno sluznico.
Bolečine v vnetem in hripavem grlu bo olajšalo grgranje slane vode ali žajbljevega čaja. Kako si to dvoje pripravimo? Pol čajne žličke soli raztopimo v kozarcu tople vode in grgrajmo večkrat dnevno. Lahko pa si tudi pripravimo čaj iz žajblja, ga ohladimo in grgramo prav tako večkrat dnevno nekaj minut. Tudi ta čaj lahko nekoliko osolimo.
Razpršila za nos pomagajo odmašiti zamašen nos in s tem olajšajo dihanje. Učinek slanih razpršil ali razpršil s fiziološko tekočino traja tudi po tem, ko prenehamo z njihovo uporabo, njihova uporaba pa je varna in neškodljiva tudi za otroke.
Zdravila, ki pomagajo lajšati simptome, so med drugim analgetiki in antipiretiki, ki zmanjšujejo bolečino in delujejo protivnetno, kot na primer ibuprofen in acetaminofen/paracetamol. Za navadni prehlad se oglašuje obilo drugih zdravil, vendar je za večino le malo dokazov, ki bi dokazovali njihov učinek.
Antibiotiki uničujejo bakterije in ne virusov! Zato vam jih zdravnik ne bo predpisal, vi pa ne uporabljajte starih antibiotikov, ki jih imate še doma. Ne bodo pomagali k boljšemu počutju, poleg tega nepravilna uporaba antibiotikov povzroča širjenje bakterijskih okužb, saj bakterije postanejo imune na antibiotik.
Virus prehlada uspeva v suhem okolju in suh zrak poleg tega izsuši sluznico, s čimer povzroči zamašenost nosa in prasketanje v grlu. Za večjo vlago v vdihanem zraku v stanovanju lahko uporabimo vlažilnik zraka. Priporočeno pa je tudi, da prostore v stanovanju dobro zračimo.
Vitamina C in D, lahko jemljemo tudi preventivno, v zadnjem času posebno priporočajo vitamin D, tudi proti covidu-19. Vendar bodimo previdni pri jemanju obeh vitaminov in ne pretiravajmo.
Ameriški slamnik krepi imunski sistem, pomaga uničevati mikrobe, pomaga pri prehladu, gripi in zdravi okužbe dihal. Nekateri prisegajo nanj, a so nekatere študije pokazale, da potek bolezni, kot je prehlad, skrajša le za 10 do 30 %.
Preberite tudi prispevek: Kako izboljšati odpornost imunskega sistema
Kaj naj naredi nekdo, ki ima enega ali več simptomov prehlada ali gripe, torej kiha, kašlja, ga boli v mišicah, boli glava, ima vročino, bruha, ima drisko? Ali sploh lahko sami vnaprej vemo, ali gre za okužbo s koronavirusom ali ne? Po odgovore smo se obrnili na Branka Koširja, dr. med., spec. družinske medicine, iz Zdravstvenega doma Železniki.
»Če ima nekdo enega ali več teh simptomov, se mora obvezno obrniti na svojega zdravnika (ga poklicati po telefonu) in ta se bo potem odločil, ali je potrebno testiranje na covid. Ljudje namreč vse prevečkrat sami ocenijo, da imajo samo prehlad in menijo, da bo minilo, ter hodijo naokoli in širijo okužbo.
Če je bil nekdo v stiku z nekom, za katerega ve, da je (bil) okužen s covidom-19, potem zdravnik oceni, da je okužen tudi on. Če pa nekdo ni bil v takšnem stiku oziroma ne ve, kje se je okužil, je treba narediti test,« je poudaril dr. Košir.
»Vsekakor je potrebno, da vsak čim prej pokliče svojega zdravnika, tudi ko še ni zelo hudo. To je edini način, da bomo ustavili širjenje virusa. Pri koronabolezni pa je največji zaplet dihalna stiska. Ta nastane zaradi tega, ker v pljučih pride do sprememb, ki so težje kot pri pljučnicah in zavrejo delovanje pljuč – prenos kisika iz pljuč v kri je zmanjšan. Blažje oblike dihalne stiske spremlja zdravnik, pri težjih pa bolnika napoti v bolnišnico. Tam ga, če pride še do poslabšanja, priključijo na umetna pljuča, ki skrbijo za ustrezno dovajanje kisika.«
A Prehlad spada med sezonska obolenja.
B Simptomi prehlada se pojavijo dva do tri dni po okužbi in vztrajajo od sedem do deset dni.
C Ob simptomih prehlada ali gripe se obvezno obrnimo na svojega zdravnika, ki bo presodil, ali je potrebno testiranje na covid-19.