Sladkorna bolezen tipa 2 je pogosta kronična bolezen, število sladkornih bolnikov v svetu strmo narašča. Z Metko Epšek Lenart, dr. med., spec. diabetologije, iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu smo se pogovarjali o tej bolezni in o njenem zdravljenju. Na Koroškem, od koder je naša sogovornica, se je, na primer, število oseb s sladkorno boleznijo v zadnjih 30 letih več kot podvojilo, prevalenca sladkorne bolezni je 7,5 %.

Avtorica: Adrijana Gaber

Za kakšno bolezen gre, kaj se dogaja v telesu, ko zbolimo za sladkorno boleznijo?

»Pri sladkorni bolezni tipa 2 se pred nastopom bolezni v telesu prepletejo motnje, ki vodijo do zmanjšanega delovanja beta celic trebušne slinavke, v katerih nastaja inzulin, poleg tega prihaja do pomanjkljivega delovanja inzulina na telo, kar vodi do neustrezno povišane glukoze v krvi.«

Dolgotrajno povišana raven glukoze v krvi je za telo škodljiva. »Vodi do pojava kroničnih zapletov, kot so prizadetost oči, ledvic, živčevja …, pojavnost srčno-žilnih bolezni se poveča vsaj za dvakrat. Poleg tega so osebe s sladkorno boleznijo bolj nagnjene k nastanku različnih vnetnih obolenj, ki pogosto potekajo v težji obliki, kar se je pokazalo tudi v času epidemije covida-19,« je povedala naša sogovornica in dodala, da na to bolezen pomislijo ob simptomih, kot so nepojasnjena žeja, pogosto uriniranje, izgubljanje telesne mase ali pogostejše pojavljanje okužb sečil ali kože.

Diagnosticiranje

Po besedah dr. Epšek Lenartove je diagnoza sladkorne bolezni preprosta, treba je ugotoviti vrednost krvnega sladkorja oziroma glukoze v krvi. V razpredelnici si lahko ogledate vrednosti glukoze – kdaj je ta mejna, kdaj pomeni moteno toleranco za glukozo in pri katerih vrednostih lahko zanesljivo govorimo o sladkorni bolezni.

Glukoza v venski plazmi (mmol/l)	Sladkorna bolezen zanesljiva	Motena toleranca za glukozo	Mejna bazalna glikemija
Glukoza na tešče	≥ 7,0	–	6,1–6,9
Glukoza kadar koli	≥ 11,1	–	–
Glukoza po 120 min – OGTT	≥ 11,1	8,8–11,0	–

OGTT – oralni glukozni tolerančni test

K sreči pri večini ljudi sladkorno bolezen odkrijejo v obdobju, ko simptomi in znaki še niso izraženi, bodisi ob preventivnih pregledih, ob preiskavah krvi zaradi drugi bolezni in podobno. Kot pove dr. Epšek Lenartova, pa se kljub ozaveščanju ljudi o pomenu zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezni še vedno srečujejo s posameznimi bolniki, ki imajo ob odkritju bolezni znake kroničnih zapletov, kar kaže na to, da je bolezen prisotna že več let, običajno več kot sedem.

»Tu in tam se srečamo s posamezniki, pri katerih je bila bolezen ugotovljena že pred nekaj leti. Ker zdravstvenih težav niso imeli, so nanjo »pozabili« ali pa so jo po lastni presoji opredelili kot »blago sladkorno bolezen« in zdravljenje opustili. Ob ponovnem pregledu neredko najdemo znake diabetične bolezni oči, živčevja ali pa je prisotna razjeda na nogi, ki se ne celi in predstavlja začetek poti do amputacije. Te okvare niso povratne, ostanejo za vedno, v prihodnje lahko samo upočasnimo njihovo napredovanje,« razlaga dr. Epšek Lenartova in poudarja, da blaga sladkorna bolezen ne obstaja.

Dedna pogojenost bolezni

Kateri pa so vzroki za diabetes? »Motnje, ki so prisotne pri sladkorni bolezni, so pogosto dedno pogojene. Vemo, da osebe s sorodniki, ki imajo sladkorno bolezen, zbolevajo pogosteje.«

Strmo naraščanje deleža oseb s sladkorno boleznijo pa je razkrilo, da na pojav sladkorne bolezni pomembno vplivajo tudi dejavniki iz okolja, kot so nezdrav način prehranjevanja in premalo telesne dejavnosti. »Predvsem to dvoje vodi do večjega deleža oseb s čezmerno telesno maso in debelostjo. Debelost vpliva na pomanjkljivo delovanje inzulina na telo, kar lahko povzroči zvišanje glukoze v krvi, poleg tega vpliva na zvišanje krvnega tlaka in ravni maščob v krvi,« razlaga dr. Epšek Lenartova.

Ali tudi uživanje sladkorja lahko vpliva na pojav ali slabšanje sladkorne bolezni?

»Sladkor v večjih količinah uporabljamo šele zadnje stoletje. Kljub ozaveščanju ljudi je prisotna čezmerna uporaba vseh prečiščenih ogljikovih hidratov, dodanih in »prostih« sladkorjev ter sladil. Pogosto prihaja do prevelikega vnosa sladkorja, pa za to niti ne vemo. To se dogaja predvsem pri uživanju sadnih sokov, sirupov, pri uživanju industrijsko vnaprej pripravljene hrane, ki pogosto vsebuje večje količine sladkorja.

Živila, ki vsebujejo več kot 5 g dodanega sladkorja na 100 g, so za vsakodnevno uporabo odsvetovana. Pri nabavi živil je pomembno, da beremo deklaracije, kjer so ti podatki natančno navedeni,« svetuje diabetologinja ter nadaljuje, da gre za »sladke«, vendar prazne kalorije brez pomembne hranilne vrednosti, ki jih brez vsakršne škode lahko omejimo v prehrani, vnos naj ne bi presegel 5 % dnevnega energijskega vnosa, saj neugodno vplivajo na vrednost krvnega sladkorja, povečujejo telesno maso, debelost, zobni karies in drugo.

Zdrav življenjski slog – osnova zdravljenja

Osnovo zdravljenja predstavlja zdrav življenjski slog, v katerem imata ključno vlogo prehranjevanje in redna telesna dejavnost, pove naša sogovornica. Cilji prehranskih priporočil za ljudi s sladkorno boleznijo so dolgoročno ohranjanje zdravja, preprečevanje poznih zapletov pri sladkorni bolezni, čim boljša kontrola krvnega sladkorja (normalne vrednosti 4–7 mmol/l) več kot 70 % dneva.

Za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni ne obstaja »zdrava dieta«, obstaja pa zdrav življenjski slog. Kljub temu diabetologinja priporoča eno izmed znanih diet – pove, da je med vsemi prehranskimi vzorci največ zbranih dokazov o ugodnih učinkih na zdravje za mediteransko prehrano. Svetuje še manjše število obrokov, najbolje so trije glavni, glede na vrsto terapije lahko še eno ali tudi dve premostitveni malici. Zajtrk je pomemben obrok, ki je namenjen polnjenju zalog, ki smo jih porabili čez noč. Zadnji obrok pa naj bo med 16. do 17. uro ali najpozneje ob 19. uri.

Diabetologinja še pove, da nobeno živilo ni prepovedano, da naj dajemo večji poudarek količini in ne na izboru živil, pri čemer velja, da manj pogosto pomeni več. Za lakoto pa najprej priporoča zelenjavo ali druga nizkokalorična živila. Nadalje še svetuje, naj bo večina škrobovih izdelkov iz zelenjave, stročnic, sadja, mleka, mlečnih izdelkov ter polnozrnatih žit (kaše in riža), z visoko vsebnostjo vlaknine. Idealen vnos na posamezni obok je 50 do 60 g ogljikovih hidratov, maksimalno do 80 g, še pove diabetologinja. Vnos beljakovin naj predstavlja 20 % dnevnega energijskega vnosa v obliki pustega mesa vseh živali, skute, jogurta, manj mastnih sirov, jajc in jedi iz jajc.

Svetovana količina zaužitih maščob je 30 do 35 % dnevnega energijskega vnosa, s poudarkom na vnosu zdravih maščob rastlinskega izvora: olivno, repično, sojino, bučno, sončnično, laneno olje … Izogibamo se nasičenih maščob, teh naj bo manj kot 10 % (to so predvsem maščobe živalskega izvora, ki jih lahko preprosto prepoznamo tako, da so v trdem stanju pri sobni temperaturi). Zelenjavo uživamo redno brez omejitev. Vsak dan pojejmo krožnik sveže zelenjave, pol pri kosilu, pol pri večerji. Pri uživanju sadja bodimo previdni, na dan zaužijmo do tri manjše sadeže.

Za žejo pijemo vodo, mineralno vodo, limonado brez dodanega sladkorja ali čaj brez sladkorja.

Zdrav življenjski slog vključuje tudi redno telesno dejavnost, najbolje 30 do 60 minut na dan, priporoča dr. Epšek Lenartova.

Zdravljenje z zdravili

Ko zdrav slog življenja ni dovolj za urejanje krvnega sladkorja, uvedejo zdravljenje z zdravili.

Zdravilo prvega izbora je še vedno metformin, pove dr. Epšek Lenartova in doda, da glede na novejša priporočila zelo hitro dodajo drugo zdravilo, še posebej če ima oseba s sladkorno boleznijo pridruženo srčno-žilno bolezen ali je prisotno visoko tveganje zanjo in bolezen ledvic. Če ni zadržkov, izberejo SGLT2 inhibitor, ki ima poleg vpliva na zniževanje glukoze v krvi ugoden učinek na zmanjševanje telesne mase in dokazano dober učinek za zniževanje srčno-žilnih bolezni in zaščitno deluje na ledvice. Za zdravila iz skupine spodbujevalcev izločanja inzulina se glede na sodobna priporočila odločajo redkeje.

»Ko niti dvojna peroralna terapija ne zadostuje, smo na razpotju,« zatrjuje dr. Epšek Lenartova. »Običajno je treba uvesti injekcijsko terapijo. V preteklosti smo uvedli inzulin. Danes imamo na voljo novejša zdravila iz skupine GLP1–RA, ki imajo poleg vpliva na učinkovito zniževanje krvnega sladkorja tudi vpliv na zniževanje telesne mase in dokazano dober učinek za zniževanje tveganja za srčno-žilne bolezni. Dajejo se v obliki injekcije enkrat na teden, kar predstavlja veliko manjše breme za bolnika kot zdravljenje z inzulinom.

Pri uvedbi terapije z GLP1-RA moramo upoštevati omejitve za predpis zdravila, ki jih nalaga ZZZS. V mednarodnih smernicah je indikacija za uvedbo te terapije na drugem mestu, takoj za metforminom, ne glede na urejenost krvnega sladkorja in indeks telesne mase, če gre za osebo s sladkorno boleznijo z znano srčno-žilno boleznijo ali pa obstaja veliko tveganje za njen nastanek.«

Če terapija z GLP1-RA ne zadostuje ali je ne morejo predpisati zaradi omejitev s strani ZZZS, se odločijo za uvedbo inzulinske terapije.

Kako z diabetesom dobro živeti?

Druga akutna bolezen, bodisi vnetje sečil, dihal ali gripa, pogosto povzroči poslabšanje urejenosti sladkorne bolezni. Pomembno je, da bolniki to pravočasno prepoznajo in poiščejo zdravniško pomoč, opozarja dr. Epšek Lenartova. »Tudi v času epidemije covida-19 so vrata naših ambulant odprta. V primeru težav se najprej po telefonu obrnite na zdravstveni tim,« poziva zdravnica.

Vsem bolnikom z diabetesom svetujejo cepljenje proti sezonski gripi, pri starejših pa tudi proti pnevmokokni pljučnici.

Za konec pa dr. Epšek Lenartova še enkrat poudari, da je, čeprav imamo na voljo novejša zdravila, s katerimi lahko uspešno urejamo krvni sladkor in imajo dokazan ugodni učinek na zmanjševanje srčno-žilnih bolezni, še vedno najpomembnejše, da z zdravim življenjskim slogom preprečujemo nastanek sladkorne bolezni. Ko se ta pojavi, z njim prispevamo k dobri urejenosti sladkorne bolezni, kar je ključno za preprečevanje ali pa vsaj odložitev poznih zapletov.

ABC

A Število sladkornih bolnikov v svetu strmo narašča.

B Zdrav življenjski slog je še vedno najboljša preventiva.

C Sodobno zdravljenje z zdravili ugodno vpliva tudi na zdravljenje drugih bolezni.