Sladkorna bolezen je ena od zahrbtnih bolezni, saj dolgo časa ne povzroča nikakršnih težav. Ko se pojavijo značilni znaki sladkorne bolezni, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje seča, odvajanje seča ponoči, nenamerno hujšanje in meglen vid, je bolezen že napredovala. Pregled pri zdravniku je nujen. S prim. prof. dr. Bojano Žvan, dr. med., višjo svetnico, specialistko nevrologije, iz UKC Ljubljana smo se pogovarjali o tem, kakšne okvare živčevja povzroča diabetes.

Avtorica: Maja Korošak

Za začetek je poudarila, da poznamo dva tipa sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 ali juvenilni diabetes oziroma od inzulina odvisna sladkorna bolezen se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Razvije se, kadar beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina, zato ga morajo bolniki za normalno življenje ves čas prejemati. Sladkorno bolezen tipa 2 ima po besedah naše sogovornice kar 90 % vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, predvsem pri srednje stari in starejši populaciji. Do te vrste sladkorne bolezni privede preslabotno izločanje inzulina iz trebušne slinavke.

Kakšne okvare lahko povzroča sladkorna bolezen, če ni pravočasno zdravljena in urejena? Dr. Bojana Žvan: »Pri sladkornih bolnikih trajno povečane vrednosti krvnega sladkorja sčasoma poškodujejo žile, posebno v očeh, ledvicah in živčevju. To lahko privede do slepote, motnje prekrvitve udov, poškodbe živcev in ledvične odpovedi. Pri teh bolnikih opažamo večjo nagnjenje k aterosklerozi, kar vodi v razvoj možgansko-žilnih in srčno-žilnih bolezni.«

Kriva je glukoza

Na kakšen način pa sladkorna bolezen povzroča okvare živčevja? »Približno polovica oseb s sladkorno boleznijo razvije okvaro živčevja, ki jo imenujemo nevropatija. Povzroči jo glukoza, kadar je je preveč v krvi. Glukoza okvari drobne žile – arteriole, ki prehranjujejo živce. Posledično se okvari tudi živčevje,« pojasnjuje dr. Bojana Žvan in nadaljuje, da gre navadno za prizadetost več živcev, zato govorimo o polinevropatiji. »Če so moteni občutki za dotik, bolečino in toploto, včasih pa tudi za položaj sklepov, govorimo o senzorični nevropatiji. Če pa je moteno gibanje, govorimo o motorični nevropatiji. Sladkorno bolezen najpogosteje spremlja senzorična polinevropatija. Večinoma je prizadeto živčevje nog, manj živčevje rok. Diabetične nevropatije klinično ne moremo razlikovati od prizadetosti živcev pri drugih nevropatijah ali pri odvisnikih od alkohola.«

Od mravljinčenja in bolečine do šibkosti

Kako se kaže nevropatija? »Prvi znaki nevropatije so mravljinčenje, pekoče bolečine, omrtvičenost, občutek hladnih nog, včasih pa tudi šibkost v stopalih in dlaneh. Lahko se pojavi izguba občutka za vibracije in položaj sklepov v nogah ter odsotnost miotatičnih refleksov na nogah, redkeje na rokah. Opazimo tudi manjšanje mišične mase nog. Diagnozo postavimo z nevrološkim kliničnim pregledom in merjenjem živčne prevodnosti s pomočjo elektromiografije (EMG),« razlaga dr. Žvanova.

Druga vrsta okvare živčevja pri sladkorni bolezni je avtonomna nevropatija. Kakšne težave ima bolnik z avtonomno nevropatijo? »Avtonomni živci oživčujejo in uravnavajo delovanje prebavil, sečil, spolnih in drugih notranjih organov, tudi srce in možgane. Kadar so prizadeti avtonomni živci prebavil, se lahko pojavita driska ali zaprtost. Ob prizadetosti sečil nastopijo težave s praznjenjem mehurja, kar lahko povzroči okužbo mehurja, sečnice, lahko celo ledvic. Pri moških se lahko pojavijo težave pri erekciji, kar poimenujemo erektilna disfunkcija.«

Sindrom nemirnih nog

Dr. Žvanova še dodaja, da se pri nekaterih diabetikih pojavi sindrom nemirnih nog, kar je posledica nevropatije. Kaže se z občutki mrgolenja, občutka nemirnosti nog in srbenja globoko v nogah, tako da bolniki neprestano premikajo noge ali hodijo. Težave so hujše zvečer in ponoči. Pogosto so, zlasti ponoči, prisotni tudi mišični krči.

Ali pri bolnikih s sladkorno boleznijo nastopajo še kakšne druge nevropatske težave? »Pojavi se lahko nevropatija vidnega živca ali drugih živcev, ki premikajo oči. Te simptome najpogosteje povzroči motnja prekrvljenosti živcev. Kažejo se v slabšem vidu ali dvojnih slikah. Poleg tega lahko pride, čeprav redkeje, do mononevropatij. Kažejo se kot okvara dimeljskega živca (femoralni živec), peronealnega živca na zunanji strani goleni ali koželjničnega živca na roki (radialni živec).«

Pomembna je dobra informiranost

Kakšne bolečine te okvare povzročajo in kako se zdravijo? »Boleča kronična nevropatija se pojavlja pri 20 do 30 % bolnikov s sladkorno boleznijo. Slabo nadzorovana sladkorna bolezen močno poveča tveganje za nevropatijo s posledično nevropatsko bolečino in trofičnimi spremembami v stopalih,« pojasnjuje dr. Bojana Žvan in poudarja, da simptome oziroma bolezen lahko v veliki meri preprečimo z izobraževanjem bolnikov. »Prvi korak pri obvladovanju boleče diabetične nevropatije je dober nadzor krvnega sladkorja. Trenutno ne poznamo vzročnega zdravljenja, ki bi ustavilo napredovanje bolezni ali odpravilo že razvite spremembe. Cilj zdravljenja je lajšanje simptomov. Pri lajšanju bolečine so učinkoviti antidepresivi, kot so triciklični antidepresivi (amitriptilin), selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (duloksetin, venlafaksin). Nevromodulatorji ali protiepileptična zdravila (pregabalin, gabapentin) so se prav tako izkazali za zelo učinkovite pri obvladovanju bolečine. Učinkovita je tudi uporaba kožnih anestetikov (kapsaicin, lidokain), ki jih namažemo na kožo bolečega predela. Bolniki pogosto uporabljajo opioidna protibolečinska zdravila, ki pa jih zaradi možnosti čezmernega jemanja ne priporočamo.«

Diabetična nevropatija je povezana tudi z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni: arterijska hipertenzija, kajenje, povečan krvni holesterol in debelost. Seveda pa sta glavna dejavnika trajanje sladkorne bolezni in glikoziliranost hemoglobina A1c (HbA1c). Uspešen nadzor krvnega sladkorja in zdravljenje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni ter ustrezna fizioterapija pomembno zmanjšajo posledice diabetične nevropatije, kot so kožne razjede, zlasti na nogah, gangrena ali celo amputacija prsta ali uda.

Drugi vzroki nevropatije

Ali podobne okvare povzroča tudi katera druga bolezen? Dr. Bojana Žvan: »Periferno nevropatijo lahko povzročijo poškodbe živcev, na primer pri prometnih nesrečah, pa tudi okužbe, kot so okužba z borelijo, virusom HIV, virusi hepatitisa. Vzrok periferne nevropatije so lahko tudi presnovne motnje, kamor sodijo sladkorna bolezen, izpostavljanje strupom, na primer svincu in živemu srebru, ter dedni vzroki. Nevropatijo lahko povzroči tudi kemoterapija. Pri nas pogosti vzrok nevropatije je alkoholizem, saj pri odvisnikih od alkohola pride do pomanjkanja vitaminov zaradi slabega prehranjevanja. Eden osnovnih vzrokov nevropatije je namreč pomanjkanje vitaminov B1, B6, B12 in vitamina E.«

Bolečine se ne da popolnoma ozdraviti

Naša sogovornica je povedala, da nevropatsko bolečino le redko popolnoma preprečijo. Zakaj? »Zdravila, ki so trenutno na voljo za zdravljenje boleče nevropatije, so le delno učinkovita. Pri 40–60 % bolnikov dosežemo zmanjšanje bolečine za 30 %. Zadnje čase poskušajo z dodatkom vitamina B1 – tiamina in tioktinske kisline. Da simptome bolečine še dodatno zmanjšamo, je poleg zdravljenja z zdravili potrebno izvajati tudi fizikalno terapijo, kot so električna stimulacija živčevja preko kože (TENS) in druge vrste draženja, ter kognitivno-vedenjska terapija, relaksacijske tehnike in akupunktura. Pri nevzdržnih bolečinah se bolnikom izvedejo protibolečinski kirurški posegi.«

Skrb za stopala

Dr. Žvanova za konec še pove, da za zmanjšanje simptomov diabetične nevropatije veliko lahko naredimo z nego nog. »Vsakodnevno je potrebno preverjanje, ali so nastali otiščanci, rane ali druge poškodbe kože. Nositi je treba mehke, ohlapne bombažne nogavice in oblazinjene čevlje. Pomembna je tudi redna vadba za izboljšanje mišične moči in hoja. Nujna je opustitev kajenja. Zaužita hrana naj bo zdrava, še posebej zato, da organizmu zagotovimo osnovne vitamine in minerale. Koristno je uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric in pustih beljakovin. Izogibati se je treba čezmernemu uživanju alkohola. Ne nazadnje pa je izjemno pomembno redno spremljanje ravni krvne glukoze.«

Pojavnost sladkorne bolezni povsod narašča

Podatki kažejo, da se je v zadnjih 30 letih število sladkornih bolnikov na svetu podvojilo in nenehno narašča. Res pa je, da so razlike v deležu sladkornih bolnikov po različnih delih sveta ogromne. Največ jih odkrijejo v Evropi in Severni Ameriki, saj razviti zdravstveni sistemi omogočajo zgodnje odkrivanje, prav tako pa tudi zdravljenje te bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija meni, da ima sladkorno bolezen okoli 6,4 % odraslih ljudi. Tako je v zadnjih dveh desetletjih število bolnikov s to zahrbtno boleznijo 285 milijonov. Napovedi so slabe. Do leta 2030 naj bi to število naraslo na več kot 430 milijonov. To bi pomenilo, da bo prizadeta vsaka dvajseta odrasla oseba. Enako velja za Slovenijo. Predvidevajo, da jo bo pri nas leta 2030 imelo 8,9 % prebivalcev. Nekateri ocenjujejo, da pri nas približno 20 % sladkornih bolnikov še ni odkritih.

V razvitih državah sladkorna bolezen botruje številnim smrtim, po smrtnosti je na četrtem mestu. Kje so vzroki za povečevanje števila bolnikov z diabetesom? Pogosteje se pojavlja zaradi daljšanja življenjske dobe in zaradi nezdravega načina življenja (premalo gibanja in preveč in nezdrave hrane). V Sloveniji se število sladkornih bolnikov povečuje prav zaradi čedalje bolj razširjene debelosti, tudi med mladimi.

ABC

A Trajno povišanje sladkorja v krvi poškoduje žilice, ki prehranjujejo živce.

B Sladkorna bolezen običajno povzroči okvare več živcev.

C Bolečine zaradi poškodbe živcev se za zdaj ne da popolnoma pozdraviti.