Želodec je na prvi pogled videti kot mišica, v resnici pa gre za organ s kompleksnim prepletenim sistemom delovanja, katerega občutljivo ravnovesje lahko podre že manjša motnja. Vse dokler deluje nemoteno, ga pogosto spregledamo in se šele ob nastopu težav zavedamo njegovega pomena za naše celostno zdravje ter počutje.

Avtorica: Nika Arsovski

Vsak četrti Slovenec naj bi vsaj enkrat letno občutil nelagodje v želodcu. Povečini le to hitro mine in izzveni, četrtina ljudi pa je zaradi težav z želodcem primorana poiskati zdravniško pomoč. »Dva najpomembnejša dejavnika, ki lahko škodujeta zdravju našega želodca neodvisno ali sinergistično, sta okužba, povzročena s Helicobacter pylori, in nesmotrno uživanje nesteroidnih antirevmatikov.

Drugi, v današnjem času prav tako pomembni in nezanemarljivi dejavniki, ki vplivajo na zdravje našega želodca, so še kajenje, alkohol, prehrana, psihološki/psihosocialni dejavniki – spoprijemanje s stresom in genetski dejavniki,« pojasni Katja Režonja, dr. med., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki ob tem izpostavi široko paleto dejavnikov, ki niso povezani s farmacevtskimi in infekcijskimi faktorji.

Želodec je nadvse občutljiv telesni organ, ki pa se ne odziva le na hrano, ki jo zaužijemo, in nezdrave navade, kot sta kajenje ter čezmerno uživanje alkohola. Na zdravje želodca namreč vpliva tudi stres, po mnenju številnih pa tudi potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo izraziti. Težave se običajno najbolj intenzivno odrazijo po obroku, zato jih večina povezuje s tem, kar so malo prej zaužili. To do določene mere drži, a na zdravje našega želodca vpliva vrsta dejavnikov. Če zatorej občutite občutek polnosti, napihnjenost, krče, spahovanje ali zgago, lahko marsikaj od tega pripišemo tudi nezdravim življenjskim navadam, ki posredno dražijo naš želodec.

Na kakšen način pa nanj vpliva stres?

Stres, ki je bodisi posledica hitrega življenjskega ritma ali šolskih ter službenih obveznosti, lahko pomembno poruši ravnovesje naše črevesne flore. »Stres, predvsem kronični, ponavljajoči se, t. i. »negativni« stres, distres in predvsem nezmožnost posameznika, da se z njim uspešno spopade, je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki pomembno poveča tveganje za nastanek sprva dispeptičnih težav, ki neobvladane nato vodijo v akutno in kronično vnetno dogajanje in v slednji fazi pogojujejo (ob drugih sočasnih etioloških dejavnikih) nastanek prekanceroz, ki so zadnja predstopnja pred razvojem rakave bolezni,« opozarja dr. Režonja.

V stresnih situacijah v hipotalamusu pride do izločanja sporočevalnega hormona kortikotropina, s čimer se aktivira simpatični živčni sistem. Sočasno lahko pride do sproščanja stresnega hormona kortizola, ki naše telo pripravi na preživitveni ‘beg ali boj’, s čimer se procesi v želodcu upočasnijo. Po navedbah znanstvenikov je v ozadju evolucijski proces, saj le to spodbudi krvni obtok k hitrejšemu prenašanju kisika in hrane v mišice ter pljuča, stran od želodca, kar pripravi telo na obrambo. Po drugi strani pa parasimpatično živčevje pospeši delovanje debelega črevesa. Torej, če smo cel dan podvrženi stresu (pogosto niti nimamo časa za prehranjevanje) in delovanju simpatičnega živčevja, po vrnitvi domov, ko se znebimo nekaterih bremen, prevlada učinek parasimpatičnega živčevja in popade nas lakota.

Tako kratkotrajni kot dolgotrajni stres preko avtonomnega živčevja in hormonov pospešita tudi izločanje želodčne kisline, s čimer se posledično zmanjša zaščitno delovanje sluznice. Želodčna kislina draži našo sluznico, kar lahko vodi v vnetja in celo pojav razjede. V redkih primerih se lahko povečano izločanje želodčne kisline (in posledična razjeda na želodcu) sočasno z drugimi dejavniki tveganja (okužba s Helicobacter pylori ali analgetiki iz skupine nesteroidnih antirevmatikov) kaže tudi v funkcionalni zgagi. Stres je tudi eden izmed dejavnikov za pojav funkcionalne dispepsije (FD), pri čemer ima bolnik dispeptične simptome, a z raziskavami ni mogoče določiti organskega vzroka. FD naj bi zaznali pri 40–60 % bolnikov.

Uživanje vode za zdravje želodca

Pomembno lahko na zdravje našega želodca in njegovo ravnovesje kot tako vplivajo tudi naše prehranske navade. Pa tudi primeren vnos tekočine, ki blagodejno vpliva tudi na ravnovesje v želodcu. Nekateri strokovnjaki menijo, da pitje zmernih količin vode pred, med in po obroku pospešuje prebavo, saj pripomore k razgradnji hrane in olajša gibanje le te skozi prebavni trakt. Poleg tega pitje vode pred obrokom poskrbi, da bomo pojedli manj ter ob tem zmanjša verjetnost za prenajedanje.

Po drugi strani pa lahko pitje vode med jedjo poslabša simptome gastroezofagealno refluksne bolezni (GERD). Tudi pri gaziranih pijačah velja premislek. Ogljikov dioksid, ki se nahaja v njih, lahko povzroči napihnjenost, saj se mehurčki kopičijo v želodcu in črevesju, kisle gazirane pijače pa lahko celo poslabšajo simptome refluksa oz. GERB, saj dražijo želodčno sluznico. A nasvet, da pred zajtrkom popijete kozarec vode, ni zvit s trte. S tem namreč poskrbimo za razgrajevanje kisline in posledično preprečimo nastanek zgage, poleg tega z vodo želodec pripravimo na vnos hrane. Po drugi strani pa lahko uživanje premrzlih pijač škodi našemu želodcu in povzroči nelagodje.

Nezdrave prehranjevalne navade in živila, ki lahko škodujejo ravnovesju v želodcu

Tudi kar se prehrane tiče, pazljivost velja. Ni treba omenjati, da nezdrave prehranske navade negativno vplivajo tudi na naše ravnovesje v želodcu. Če se prehranjujete v naglici ali neredno, s tem svojemu želodcu ne delate nikakršne usluge. »Določena vrsta hrane (močno začinjena, slana, mastna, dimljena, konzervirana) in pijače (predvsem alkohol in kava v prekomernih količinah, gazirane, sladkane pijače) lahko dražijo želodec in povzročajo dispepsijo.

Problematični so tudi neredni in izpuščeni obroki in prenajedanje, ki sledi izpuščenemu obroku. Pomembno je predvsem, da stremimo k vsakodnevnim rednim obrokom, bogatim s sadjem in zelenjavo, dietnimi vlakninami in vitamini. Občasni prehranski prekrški se pripetijo vsakemu, pomembno je le, da poskušamo biti pri le teh zmerni,« svetuje dr. Režonja. Nelagodje v želodcu lahko povzročijo tudi ocvrte oz. pražene jedi, pogosto tudi močno sladki prigrizki. Vsako prenajedanje predstavlja stres za želodec, sploh če v celem dnevu zaužijemo le en sam obrok.

Želodec nam bo najbolj hvaležen za prehranjevanje večkrat dnevno, v manjših obrokih. Večerja, torej zadnji obrok v dnevu, naj bo lahka (zaužijemo jo vsaj tri ure pred spanjem), saj s tem preprečimo dvigovanje kisle želodčne vsebine v požiralnik. Hrana naj ne bo premrzla oz. ne prevroča. Ob prehranjevanju hrano dobro prežvečimo, pri tem pa ne pozabimo, da so oči pogosto bolj lačne kot želodec. Zato ocenimo, kako lačni smo in ne pretiravajmo pri porcijah. Večina nas je namreč vzgojena tako, da moramo pojesti vse, kar je na krožniku. Na naš prebavni sistem dobro vpliva zelenjava, saj vsebuje veliko vlaknin, če pa začutimo nelagodje v želodcu, raje posezimo po lahkotnejši hrani. Mleku se je dobro izogniti, saj pospešuje izločanje želodčne kisline.

Je počitek po jedi dobrodošel?

Kar se počitka po jedi tiče, je mnenje deljeno. Pri primeru nekaterih bolezenskih stanj, povezanih z želodcem, kot je gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), je ta vse prej kot dobrodošel. Po drugi strani pa lahko prav teh »akademskih 15 minut« pomembno pripomore k zmanjšanju stresa in posledično blagodejno vpliva na naše želodčno ravnovesje.

»Počitek po jedi najpogosteje poslabša simptome gastroezofagealne refluksne bolezni pri bolnikih, ki imajo sočasno še hiatalno oz. diafragemsko hernijo, to je stanje, kjer je funkcija spodnjega požiralnikovega sfinktra – mišice, ki ob svojem skrčenju zapre prehod med požiralnikom in želodcem in s tem prepreči pretakanje kisle želodčne vsebine med obema votlima organoma, oslabljena, posledično so zato refluksne težave bolj izrazite in trdovratne. Sicer pa imajo počitek in sprostitev ter s tem redukcija stresa že sami po sebi ugoden vpliv, ne samo na zdravje želodca, ampak tudi na celotno psihofizično stanje posameznika.«

Kava, kajenje in prekomerno uživanje alkohola

Že za voljo lastnega zdravja, pa tudi za zdravje želodca je smiselno omejiti oz. prenehati z nekaterimi nezdravimi navadami. Kajenje izjemno slabo vpliva na naše želodčno ravnovesje. Nikotin namreč poškoduje zaščitno sluznico, zato so težave, kot sta zgaga in razjeda želodca, pri kadilcih pogostejše. Tudi s kavo ne pretiravajte. Posamezne snovi v kavi namreč lahko pospešijo izločanje želodčne kisline, kar vodi v nastanek razjede na želodcu in zgage. Še slabše je, če kavo popijemo zjutraj na tešče. To lahko povzroči več ur trajajoče prebavne težave, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, driska, zaprtje, slabost itd.

V stresnih situacijah v hipotalamusu pride do izločanja sporočevalnega hormona kortikotropina, s čimer se aktivira simpatični živčni sistem. Sočasno lahko pride do sproščanja stresnega hormona kortizola, ki naše telo pripravi na preživitveni ‘beg ali boj’, s čimer se procesi v želodcu upočasnijo.

ABC

A Stres, predvsem kronični, poveča tveganje za nastanek sprva dispeptičnih težav.

B Kozarec vode zjutraj na tešče poskrbi za razgrajevanje kisline in lahko prepreči nastanek zgage.

C Nikotin poškoduje zaščitno sluznico, zato sta zgaga in razjeda želodca pri kadilcih pogostejši.