Boleče žrelo lahko naznanja kopico različnih bolezni, odvisno od spremljajočih simptomov. Lahko gre za povsem navaden prehlad, ki je sicer zelo neprijeten in lahko traja tudi do dva tedna, ali pa (redkeje) za resnejša obolenja, kot so tumorji, nevrološke in avtoimune bolezni. Kako ločiti eno od drugega in obiskati zdravnika takrat, ko je res potrebno? Kdaj pomaga samozdravljenje in kdaj so potrebni antibiotiki? Dobro je poznati razliko.

Avtorici: Vesna Mlakar v sodelovanju z Jurico Ferenčina, dr. med., spec. druž. med., ZD Sevnica

»Boleče žrelo najpogosteje povzročajo virusne okužbe in težave z želodčno kislino, streptokoki in alergije. Manj pogosto gre za neoplastične spremembe, predvsem pri anamnezi dolgoletnega kajenja in uživanja alkohola. Težave s požiranjem so najpogosteje posledica vnetja. Pri izoliranih motnjah požiranja oziroma občutku zaostajanja hrane brez pridruženih simptomov (brez bolečine v žrelu, vročine, nosnega izcedka, kašlja) pa moramo pomisliti na morebitno možgansko kap, tumorje žrela/požiralnika oziroma okolnih struktur, nevrološke bolezni, tujke, poškodbe ali avtoimune bolezni,« razloži Jurica Ferenčina, dr. med., spec. druž. med. iz ZD Sevnica.

Preberite tudi prispevek: Ko nas v grlu stiska, peče in boli – ABCzdravja.si

Virusna ali bakterijska okužba?

Težave z žrelom in grlom so lahko zelo neprijetne in nadležne. Sluznica žrela je najbolj dovzetna za okužbe z virusi in bakterijami. Prekrita je z zaščitno plastjo protiteles, ki pa posebej v zimskih mesecih lahko oslabi. Najpogostejši povzročitelji akutnega vnetja v grlu so virusi influence, rinovirusi, ehovirusi in drugi. Žrelo se lahko vname tudi zaradi bakterijskih povzročiteljev, kar se običajno zgodi osebam z oslabljeno imunsko odzivnostjo. Brez obiska pri zdravniku in laboratorijskih analiz je težko vedeti, ali gre za virusno ali bakterijsko obolenje. Načeloma pa velja, da v kolikor so prisotni nosni izcedek, kašelj in rahlo povišana telesna temperatura, gre najverjetneje za virozo.

Značilnosti virusov in viroz

Virus deluje tako, da se pritrdi na človeško celico in vanjo spusti svoj genski material. Ta prevzame nadzor nad celico, najde svoje mesto v dednem materialu žive celice, ki začne proizvajati nove viruse. Ob tem lahko oseba zboli, torej nastopijo klinični simptomi ali pa oseba ostane brez kliničnih znakov, se počuti dobro, vendar še naprej trosi naokoli viruse. Zato je pomembno, da v času epidemskih ukrepov vzdržujemo primerno razdaljo oziroma se zadržujemo doma.

Kako prepoznamo prehlad?

Prehlad je virusno vnetje nosne votline. Virusi prehlada se zelo hitro širijo, še zlasti med otroki v vrtcih, šolah in znotraj družin. Prehlad se običajno začne s tekočim izcedkom iz nosu, zamašenim nosom in praskanjem v žrelu. Pri odraslih je temperatura lahko le rahlo povišana (do 38 °C), pri otrocih pa bistveno več. Akutna faza traja okoli dva dni, popolna ozdravitev pa traja od enega do dveh tednov. Zdravila za prehlad ni, zdravljenje običajno ni potrebno. Vsekakor pri lajšanju simptomov pomaga pitje tekočine, grgranje slane vode, razpršila za nos in protibolečinska zdravila, ki jih lahko kupimo brez recepta. Uporabljajte jih le nekaj dni, nikakor pa naj jih ne jemljejo otroci.

Influenca oz. po »domače« gripa

Sezona gripe je predvsem pozno jeseni in pozimi. Običajno sta prva znaka mrzlica in bolečine v okončinah. Sledijo lahko visoka vročina, zamašen nos, kašelj, glavobol. Virusi gripe so veliki le nekaj tisočin milimetra in napadajo sluznice, kjer se potem razmnožujejo. Človeški imunski sistem pa nanje reagira z izdelavo protiteles. Gripa se prenaša s kapljicami, ki jih razširimo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem. Kljub temu, da gripo povzročajo virusi, so lahko posledice bolezni bakterijske okužbe, kot je na primer pljučnica. Zato strokovnjaki rizičnim skupinam (ljudem s kroničnimi boleznimi, rakom, starejšim, podhranjenim itd.) svetujejo cepljenje proti gripi. Cepivo sestavi Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi izračunov, katere kombinacije virusov se bodo najverjetneje pojavile v sledečem letu. Cepljenje je potrebno vsako leto prav zato, ker se virusi spreminjajo. Pomembno pa je vedeti, da cepljenje proti gripi ne ščiti pred infekcijami drugih virusov.

Kaj pa covid-19?

Covid-19 je poimenovanje za bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Strokovnjaki pri NIJZ navajajo, da ima bolezen pri 80 % okuženih blag potek; lahko se pojavijo vročina, kašelj, bolečine v žrelu, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter za covid-19 posebej značilna izguba vonja in okusa. 20 % bolnikov bo zbolelo za težjo obliko bolezni, okoli 5 % jih bo potrebovalo intenzivno nego. Večje tveganje za težji potek bolezni imajo starejši in osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Okužbe z novim koronavirusom ni mogoče ločiti od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal zgolj na podlagi simptomov. Za potrditev okužbe je potrebno mikrobiološko testiranje. Tudi osebe, ki okužbo prebolevajo brez simptomov in znakov bolezni, lahko prenesejo viruse na druge ljudi, ni pa znano, kako pogosti so ti prenosi.

Angina – povečane bezgavke, kašlja običajno ni

Angina se začne nenadno s povišano telesno temperaturo in mrzlico ter bolečinami v žrelu pri požiranju. Kašlja običajno ni, so pa povečane bezgavke. Pogosto ima bolnik z angino močno pordeli nebnici. Na nebnicah so lahko gnojni čepi ali pa so pokrite z belimi oblogami. Na mehkem nebu so lahko drobne pikčaste krvavitve. Pri močnih bolečinah žrela je lahko celo moteno požiranje sline. Večji otroci tožijo zaradi glavobola, mlajši pa, da jih boli trebušček. Zdravljenje poteka vzročno – glede na povzročitelja. V večini primerov je povzročitelj bakterija beta hemolitični streptokok, takrat je zdravilo izbora penicilin v obliki tablet ali sirupa v odmerku, ki ga predpiše zdravnik. 24 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja bolnik ni več kužen za okolico. Angina se sicer lahko v nekaj dneh pozdravi tudi sama od sebe, vendar so možni hudi zapleti, ki pa so redki.

Preberite tudi prispevek: Angina – tonzilitis – ABCzdravja.si

Hripavost in kašelj – znanilca laringitisa

Akutno vnetje grla delimo na blažjo kataralno in hujšo, gnojno obliko. Bolezen je zelo pogosta, povzročajo pa jo lahko virusi ali bakterije. Pogosto sočasno nastopi vnetje žrela ali mandljev. Vzrok za vnetje grla so lahko tudi dražeči plini ali visoka obremenitev s prahom. Včasih so za bolezen odgovorni tudi alergije ali kronično ovirano dihanje skozi nos, pri katerem je mogoče dihati le skozi usta. Vnetju grla se lahko potencialno izognemo tako, da se izogibamo snovem, ki dražijo sluznico. Prav tako so za grlo obremenilni presuhi ali zakajeni prostori. Razvoj bolezni lahko pospeši močna obremenitev glasu; pogosteje so prizadeti učitelji, predavatelji in pevci. Vnetje grla v blažji obliki se sicer pozdravi v nekaj dneh. Težave lahko omilijo topli napitki, topli obkladki za vrat in inhaliranje parne kopeli s kamilicami. V kolikor težave vztrajajo več dni, je treba obiskati zdravnika. V primeru, da je bilo vnetje povzročeno z bakterijami, so za zdravljenje potrebni antibiotiki.

Preberite tudi prispevek: Bolezni dihal – ABCzdravja.si

Alergijski rinitis

Alergijski rinitis je alergijsko vnetje sluznice v nosu. Običajno ga povzročajo vdihani alergeni. S to težavo se srečuje 15 do 30 % odraslih. Občasni alergijski rinitis je največkrat posledica preobčutljivosti za pelod, trajni alergijski rinitis pa je posledica preobčutljivosti na pršico, živalske alergene in plesni. Simptomi občasnega alergijskega rinitisa so kihanje, voden izcedek iz nosu, srbež v nosu in žrelu. Pogosto se pojavlja tudi srbenje očesnih veznic in občutek peska v očeh. Pri trajnem alergijskem rinitisu tega občutka običajno ni. Bolniki pa navajajo občutek cmoka v žrelu, pesti jih dražeč kašelj. Trajni rinitis spremljajo tudi posledice slabega spanja (utrujenost, motnje koncentracije) in glavoboli. Ključnega pomena pri zdravljenju je, da bolnik ni več izpostavljen alergenu. Srbenje, kihanje in voden izcedek iz nosu pa zmanjšujejo tudi antihistaminiki, ki dobro delujejo tudi na očesne simptome.

Težave z želodčno kislino

Hripavost, glasovna utrudljivost, zmanjšan glasovni obseg, stiskanje v žrelu, vneto in boleče žrelo, občutek odvečne sluzi v žrelu in grlu, zgaga, grenak in kisel okus v ustih, odkašljevanje in kašelj, ko se uležemo, napadi težkega dihanja, žgoča bolečina za prsnico. Vse to so bolezenski znaki gastroezofagealnega refluksa. Vse naštete simptome povzroča zatekanje želodčne vsebine v žrelo in grlo, lahko tudi v sapnik in pljuča. Ob tem pa ni nujno, da je sluznica požiralnika okvarjena in ni nujno, da bolnik čuti zgago. Takega vnetja ne pozdravimo z antibiotiki, ampak z ukrepi proti kislini.

Preberite tudi prispevek: Večne težave s želodčno kislino – ABCzdravja.si

Tumorji požiralnika

Na vprašanje, ali je boleče grlo lahko simptom raka na grlu, prof. dr. Primož Strojan, dr. med., iz sektorja radioterapije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani odgovarja: »Grlo je organ, ki je ključen za govorno komunikacijo, dihanje in požiranje. Rašča znotraj grla moti njegovo normalno delovanje in povzroča motnje govora; sprva hripavost, nato izgubo glasu. Povzroča tudi motnje dihanja, torej težko sapo – dispneja in/ali motnja požiranja. Pri motnjah požiranja se pojavi disfagija – občutek cmoka v grlu, »zaletavanje« hrane pri požiranju ali popolna nezmožnost požiranja. Omenjenim težavam je običajno pridružena bolečina različne stopnje intenzivnosti. Seveda so prvi znaki in simptomi zelo nespecifični, podobni tistim, ki jih srečamo pri benignih obolenjih. Ker pa je rak bolezen, ki ne premine sama od sebe, znaki in simptomi, ki jih povzroča, vztrajajo in postajajo z rastjo tumorja vedno bolj izraziti.« Rak na požiralniku največkrat prizadene moške med 60. in 70. letom. Zelo veliko tveganje obstaja pri tistih, ki kadijo in redno uživajo žgane alkoholne pijače. Najpomembnejša preventiva je odpoved kajenju in pitju žganih pijač, uživanje čim manj prekajenih jedi ter čim več zelenjave ter sadja.

Pozor – majhni otroci in lajajoč kašelj

Viroza, ki običajno prizadene majhne otroke in jo prepoznamo po dihalni stiski in krčevitem, lajajočem kašlju, se imenuje psevdokrup. Gre za akutno vnetje glasilk in zgornjega dela sapnika, ki ga povzročajo virusi parainfluence, influence in respiratorni sincicijski virus. Bolezen se začne s prehladom, pri vsakem drugem prizadetem pa se pojavi tudi vročina. Zaradi zoženja dihalnih poti obstaja nevarnost zadušitve, zato je včasih potrebna prva pomoč.

Preberite tudi prispevek: Okužba otroka – ABCzdravja.si

ABC

A Prehlad je človekova najpogostejša bolezen.

B Boleče grlo povzročajo virusi, bakterije, alergije in želodčna kislina.

C Antibiotik je lahko včasih nujen, včasih pa povsem odveč in v tem primeru škodljiv.