Menstruacija je periodično luščenje maternične sluznice, krvavitev traja tri do sedem dni in je posledica hormonskih sprememb. Prvo menstruacijo, ki nastopi v starosti med 12. in 14. letom, poimenujemo menarha, zadnjo, do katere pride v povprečju v starosti 52 let, pa menopavza. Vmes je kakih 40 let običajnih rednih ciklusov, kjer je med prvim dnevom prve in prvim dnevom naslednje menstruacije 22–32, povprečno pa 28 dni.

Avtorica: Anja Kuhar Glišič

Kadar govorimo o nerednih menstruacijah, so ciklusi lahko prekratki, dolgi manj kot 21 dni, predolgi v trajanju več kot 32 dni, lahko prihaja do vmesnih krvavitev ali pa menstruacija izostane. Vse od A do Ž in še več o nerednih menstruacijah nam je razložila Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, iz Ordinacije Gašperlin Dovnik v Celju.

Kdaj govorimo o nerednih menstruacijah?

Sogovornica Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, razlaga, da v primeru nerednih menstruacij poznamo več oblik. Izraz amenoreja označuje izostanek menstruacije, in sicer poznamo primarno in sekundarno; o primarni govorimo, kadar dekle do 16. leta menstruacije sploh ne dobi, sekundarna amenoreja pa pomeni izostanek menstruacije dlje kot šest mesecev.

Če je menstruacijski ciklus daljši od 32 dni, torej predolg, govorimo o oligomenoreji; kadar pa je krajši od 21 dni, gre za polimenorejo. Gašperlin-Dovnikova pove, da poleg naštetega v poglavje o nerednih menstruacijah sodijo tudi metroragije oziroma nepravilne vmesne krvavitve in predolge menstruacije oz. menoragije.

Če se manjše spremembe v ciklusu pojavijo enkrat letno ali manj, je lahko to popolnoma normalno in motnja navadno ni organskega izvora, pravi sogovornica. Če pa so spremembe pogoste, jim je treba najti vzrok. Običajno na sredini vsakega ciklusa dozori jajčece in pade v jajcevod, kar imenujemo ovulacija, ki jo od naslednje menstruacije loči še približno 14 dni. Pred ovulacijo obstaja možnost oploditve, zato imajo ženske z nerednimi ciklusi pogosto težave s plodnostjo, tiste s prepogostimi ali preredkimi menstruacijami ali brez njih namreč običajno ovulacije nimajo.

Ključen je temeljit ginekološki pregled

Gašperlin-Dovnikova razlaga, da se vsaka krvavitev, ki se pojavi zunaj običajne menstruacije, šteje kot patološka in se ginekološko obravnava. Vedeti pa moramo, da je potek mesečnih ciklusov pri ženskah različnih starosti različen. Pri ženskah v polnem rodnem obdobju, denimo, hormoni hitro narastejo in pred menstruacijo hitro upadejo, kar v praksi pomeni, da je menstruacija že prvi dan močna in je je po nekaj dneh v celoti konec. Nekaj let pred menopavzo pa pride do upočasnjenega poraščanja in padanja hormonov, zato se lahko pojavi zelo šibka krvavitev 3–4 dni pred menstruacijo, s podobno šibko krvavitvijo pa se tudi konča. V tem primeru torej ne gre za patološko stanje, pač pa preprosto za starostno popuščanje jajčnika.

Ko pacientka s težavami poišče ginekološko pomoč, se najprej preveri, kdaj je bil pri njej nazadnje opravljen bris materničnega vratu in kakšen je bil ter se ga po potrebi ponovi, razlaga Gašperlin-Dovnikova. Sledi pregled maternice in jajčnikov z otipom, pri čemer ginekologinja preverja, ali je maternica morda prevelika. Kot pove, naj bi bila maternica pri ženskah v rodnem obdobju velika za manjšo mandarino, pri ženski po menopavzi pa za manjšo slivo. Če se pri pregledu zatipa prevelika maternica ali preveliki jajčniki, je verjetno nekaj narobe. Naredi se ultrazvočna preiskava, s katero se izmeri maternica in maternična sluznica, nato se natančno pregleda struktura maternične mišice. Oceni se tudi jajčnike, sečni mehur in prostor za maternico, kjer se lahko nabira tekočina.

Vzroki, ki povzročijo neredne menstruacije

Pri menstruacijskem ciklusu gre za zapleten sistem, poudari Gašperlin-Dovnikova, ki se ne odvija samo v trebuhu, temveč je reguliran iz možganov, ki izločajo različne hormone in so na osnovi negativne povratne zveze povezani z jajčniki.

Razlogov, ki vplivajo na neredne cikluse, je veliko, pove sogovornica, lahko gre za vpliv stresa, motenj hranjenja, prekomerne telovadbe, prekomernega hujšanja ali prepleta naštetega, lahko gre za sindrom policističnih jajčnikov, za motnje ščitnice, vnetja v mali medenici, endometriozo, nekatere vrste raka (npr. rak na materničnem vratu) in še bi lahko naštevali, pove. Za naše bralce je izčrpno pojasnila nekaj najpogostejših.

ABC vzrokov za neredne menstruacije

Polip na materničnem vratu

Pogosto je lahko vzrok za spremembe v ciklusu in predvsem vmesne krvavitve preprost polip na materničnem vratu, ki zakrvavi na dotik, razlaga Gašperlin-Dovnikova in doda, da stanje ni nevarno, polip pa se preprosto odstrani.

Miom

V primeru nepravilnih, predolgih in bolečih krvavitev gre lahko tudi za miome, nenevarne spremembe v maternici oz. benigne tumorje. Če se miom nahaja blizu sredine maternice, kjer je tudi sluznica, ki se vsak mesec odlušči, bo skoraj zagotovo povzročal težave, saj moti krčenje maternice in ga je treba odstraniti; če pa je na zunanji strani maternice, ne dela težav in operacija večinoma ni potrebna.

Sindrom policističnih jajčnikov

Eden od vzrokov oligomenoreje, redke ali celo povsem odsotne menstruacije, je lahko sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), pri čemer pa Gašperlin-Dovnikova opozori, da gre za pojem, ki se ga danes prehitro uporablja. Da se lahko postavi diagnoza PCOS, mora biti poleg nerednih menstruacij prisotna tudi večja poraščenost in značilna ultrazvočna slika jajčnikov z več kot 19 folikli. Take ženske imajo pogosto čezmerno telesno težo in so zaradi odsotnosti ovulacij tudi manj plodne. Spodbudimo jih k zdravemu življenjskemu slogu in izgubi telesne teže, poudari ginekologinja, hkrati pa jim predpišemo tudi določena zdravila, ki pri tem pomagajo, ter v primeru želje po zanositvi tudi zdravila, ki spodbudijo jajčnik k ovulaciji.

Motnje ščitnice

Tudi motnje ščitnice so lahko eden od vzrokov za neredne menstruacije, in sicer premočno delovanje ščitnice običajno povzroča prepogoste ali nepravilne, dolge krvavitve, medtem ko premajhno delovanje ščitnice povzroča izostanke. Težave se rešuje z ustrezno terapijo ščitnice.

Adenomioza in endometrioza

Adenomioza, neke vrste endometrioza maternične mišice, pomeni pomik maternične sluznice v mišico, kar povzroča bolečine v drugi polovici ciklusa in potencialno menoragije. Endometrioza pa je bolezen, pri kateri je maternična sluznica zunaj maternice, navadno jo spremljajo bolečine in daljše menstruacije.

Zunajmaternično nosečnost

spoznamo po šibki krvavitvi, ki lahko pride v času, ko sicer pričakujemo menstruacijo. Krvavitev se ne ustavi kot običajna menstruacija, skoraj vedno so prisotne stopnjujoče se bolečine v trebuhu, nosečniški test je pozitiven, hormoni pa ne poraščajo, kot bi morali. Ultrazvok pokaže debelo maternično sluznico in navadno kri v trebuhu. V takem primeru je nujna kirurška intervencija, zato naj bolnica ob takih znakih takoj obišče ginekologa.

Raki

Tudi različne vrste rakov so lahko vzrok za nepravilne krvavitve. Vse ginekološke rakave bolezni so na neki stopnji povezane s krvavitvami. Če zakrvavi ženska v pomenopavzi, naj se takoj oglasi na pregled. Če je krvavitev pičla, gre navadno le za suho in senilno spremenjeno, občutljivo sluznico nožnice. Kadar pa ob ultrazvočnem pregledu maternice pri ženski v pomenopavzi zasledimo zadebeljeno sluznico, prepleteno z žilami in močno prekrvavljeno, pove sogovornica, je treba posumiti na rakavo bolezen maternice. Ta je pogostejša pri tistih s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom in večinoma prizadene ženske po menopavzi.

Rak nožnice je precej redkejši in se običajno pojavlja samo pri ženskah v pozni starosti. Rak na materničnem vratu je v preteklosti veljal za precej pogostega, zaradi uspešnega programa ZORA pa je v Sloveniji ta vrsta raka v velikem upadu, saj se večina sprememb zasledi še na stopnji predrakavih preobrazb kot cervikalno intraepitelijsko neoplazijo. Sogovornica opozori, da na samo menstruacijo tak rak ne vpliva, povzroča pa vmesne krvavitve. Če denimo prihaja do krvavitev po spolnem odnosu ali do spontanih nepravilnih krvavitev, je to lahko že razlog za skrb in je treba opraviti ginekološki pregled.

Tiha vnetja v mali medenici in klamidija

Pri nerednih krvavitvah gre lahko tudi za tiha vnetja v mali medenici, ki ne povzročajo drugih težav, nadaljuje sogovornica, ena takšnih je, denimo, okužba s spolno prenosljivo boleznijo klamidijo, ki ima za posledico neplodnost. Okužene ženske pogosto zakrvavijo ob jemanju brisa materničnega vratu, bolezen pa se uspešno zdravi z antibiotiki, pri čemer je treba zdraviti oba spolna partnerja.

Izostanek menstruacije pogosto srečamo pri ženskah s policističnimi jajčniki, ki so prenehale z jemanjem kontracepcijskih tabletk. Gašperlin-Dovnikova razloži, da v obdobju jemanja kontraceptivov hipofiza ženske deloma počiva, saj se hormone vnaša oralno in če je menstruacija po prenehanju jemanja več mesecev odsotna, je potrebno zdravljenje.

Za vsako ceno h ginekologu?

Spremembe v menstruacijskem ciklusu ženske seveda zaskrbijo, toda Gašperlin-Dovnikova svetuje, da ni vsaka motnja že razlog za obisk ginekolog. V primeru izostanka menstruacije naj spolno dejavna ženska najprej doma naredi test nosečnosti. Kadar je ta negativen, naj še mesec ali dva počaka – največkrat namreč k izostanku pripomore stres. Če se med mesecem pojavlja rahla krvavitev, je ginekologu v veliko pomoč menstrualni koledarček z označenimi menstruacijami in vsemi nepravilnimi krvavitvami v nekem časovnem obdobju, vsaj mesec ali dva. Z obiskom pri ginekologu pa ne odlašajte, kadar menstruacija traja dlje od 10 dni ali če je do nje prišlo prej kot 20. dan ciklusa.

ABC

A Menstrualni ciklusi so lahko predolgi, prekratki ali pa menstruacija lahko izostane.

B Vzroki nepravilnih krvavitev so lahko stres, policistični jajčniki, miomi, polipi, rakave bolezni itd.

C Ginekologa obiščite, če krvavite več kot 10 dni, prej kot 20. dan ali kadar koli po menopavzi.