Številni ljudje trpijo zaradi težav, povezanih z želodcem. Te se kažejo kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga. V normalnih fizioloških razmerah nastane v želodcu samo toliko želodčnega soka, kot je potrebno za prebavo. Obstaja ravnovesje med želodčno kislino in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Če agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambnimi, začne v želodcu čezmerno nastajati solna kislina in ravnotežje se poruši.

Avtor: Saša Vrbančič

Najpogostejši povzročitelji želodčnih težav

Veliko želodčnih težav povzročijo notranji agresivni dejavniki: želodčna kislina, želodčni encimi, kislina iz dvanajstnika, počasno praznjenje želodca, zmanjšana odpornost sluznice.

Stres, razburjenje, jeza, strah so zunanji dejavniki, ki porušijo ravnovesje. Večinoma niso osamljeni, ampak se jim pridružijo še nepravilna prehrana in napačen način prehranjevanja, preveč popite kave ali čaja ter kajenje. To so fizični dejavniki, ki poleg nekaterih zdravil in okužbe z bakterijo Helicobacter pylori vodijo do bolezni, kot so npr. prebavne motnje (dispepsija), gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD), vnetje želodčne sluznice (gastritis) in peptična razjeda (ulkus).

Če teh bolezni ne zdravimo in nadaljujemo z vsemi zgoraj omenjenimi ‘razvadami’, potem se zagotovo bližamo zapletom, kot so krvavitve v želodcu, predrtje želodčne stene in rakava obolenja.

Kaj storiti, ko zaboli in ne preneha boleti?

Če vaše težave nimajo organskega vzroka (npr. okužba z bakterijo, ranice na sluznici dvanajstnika ali želodca), si lahko pomagate s prehrano. Nasvetov boste v revijah in na spletu našli nešteto in verjamemo, da boste izbrali pravega zase. Če vaše težave trajajo dlje časa, potem stopite do zdravnika, ki vam bo svetoval primerne diagnostične postopke in predpisal zdravljenje. 

Kaj vse najdete na lekarniških policah za zdravljenje tovrstnih težav, boste lahko prebrali v spodnjem besedilu. Iz Lekarne Žužemberk sta nam Tomaž in Maja Lukanc, magistra farmacije, prijazno predstavila zdravila in pripravke.

Katere učinkovine, ki so prijazne do želodca, so na voljo v lekarnah?

V lekarnah je na voljo veliko zdravil, ki nam jih predpišejo zdravniki. Razdelimo jih v tri večje skupine. Prvi so antacidi, to so kombinirani pripravki aluminijevih, magnezijevih in kalcijevih soli. Nevtralizirajo želodčno kislino, hitro začnejo delovati, vendar je njihov učinek kratkotrajen, le do nekaj ur, zato je potrebno pogosto jemanje (4- do 5-krat na dan). Jemljemo jih 1–2 uri po jedi, pred spanjem oziroma ko se pojavijo želodčne težave. Antacidi imajo medsebojne vplive z mnogimi zdravili, zato jih uživamo v časovnem razmiku dveh ur glede na druga zdravila. Primerni so za bolnike z blagimi simptomi.

Drugi so antagonisti histaminskih H₂ receptorjev, učinkovini na tržišču sta ranitidin in famotidin. Antagonisti histaminskih H₂ receptorjev delujejo tako, da z vezavo na histaminske receptorje v želodčni sluznici zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Delovati začnejo pozneje kot antacidi, vendar učinkujejo dlje, vse do 12 ur, tako da jih jemljemo 1- do 2-krat na dan.

Zadnji so zaviralci protonske črpalke, učinkovine, ki spadajo v to skupino, pa so esomeprazol, lanzoprazol, omeprazol in pantoprazol. Ti zmanjšujejo izločanje želodčne kisline z zaviranjem protonske črpalke, delujejo pa do 24 ur, torej jih jemljemo samo enkrat na dan. Ker gre za najučinkovitejša zdravila za uravnavanje izločanja želodčne kisline, so primerna za paciente s pogostimi simptomi.

Tudi za samoZdravljenje vam v lekarni ponudimo zdravila brez recepta iz zgoraj omenjenih skupin, v teh primerih lahko uživamo zdravila brez posvetovanja z zdravnikom največ 14 dni. Poleg omenjenih so na voljo za pomoč pri blagih želodčnih težavah še zdravila rastlinskega izvora (čaji, kapljice).

Kaj ponavadi predpišejo zdravniki?

Zdravnik se po temeljitem pregledu in diagnostiki odloči, katero zdravilo je za pacienta najprimernejše. Vendar so iz zgoraj omenjenih skupin najpogosteje predpisana zdravila zaviralci protonske črpalke.

Za vsako težavo raste rož’ca!

Pri blagih želodčnih težavah si lahko pomagamo tudi z rastlinami.

Kamilični cvetovi so še posebno primerni pri težavah, ki povzročajo krče v predelu želodca in črevesa. Najprimernejši so v obliki napitkov (čaja) pri krčih in vnetjih v prebavnem traktu.

Pripravki iz golostebelnega sladkega korena so primerna pri vnetjih želodčne sluznice in želodčni razjedi. Učinkovina glicirizin zavira širjenje vnetij in ščiti sluznične membrane. Flavonoidi so učinkovito sredstvo proti krčem.

Korenine sleza so primerne za zdravljenje blagih vnetij želodčne sluznice. Sluzi, ki jih vsebuje, naredijo zaščitno plast v žrelu in želodcu. Ta plast ščiti želodčno sluznico pred agresivno želodčno kislino.

Pri vnetju želodčne sluznice in kot dodatna terapija pri želodčni razjedi je primeren čaj iz korenine sladkega korena, listov poprove mete in kamiličnih cvetov.

Čaj, sestavljen iz listov poprove mete, listov navadne melise, cvetov gozdnega slezenovca in cvetov prave kamilice, pomiri razdražen želodec ter blaži vnetja želodčne sluznice, primeren je tudi pri prebavnih krčih ter težavah z napihnjenostjo in napenjanjem.

Možnih je še več čajnih mešanic, ki so primerne za tovrstne težave. Najenostavneje je kupiti že pripravljene čaje, če pa si jih pripravljamo sami, moramo upoštevati ustrezno recepturno razmerje.

Poleg čajev so na voljo tudi kapljice, in sicer zelo učinkovito zdravilo rastlinskega izvora, ki vsebuje izvlečke devetih različnih zdravilnih rastlin (obrečni grenik, zdravilni gozdni koren, prava kamilica, navadna kumina, pegasti badelj, navadna melisa, poprova meta, krvavi mleček, golostebelni sladki koren). Kapljice uporabljamo tudi kot dodatno zdravljenje pri vnetju želodčne sluznice, pri razjedi na želodcu ali dvanajstniku. Zdravilo deluje hitro, saj do prvih učinkov pride že 10–15 minut po zaužitju.

Kateri pripravek je najučinkovitejši?

Vsak pacient je zgodba zase, zato je težko izpostaviti najbolj učinkovito  prehransko dopolnilo. Nekomu, ki ima blage težave, zadošča že rastlinski pripravek, medtem ko bo drugemu težave olajšalo samo zdravilo na recept. Omenjena zdravila in dopolnila so učinkovita. Pomembno je, da farmacevti prisluhnemo pacientu in se na podlagi navedenih simptomov odločimo za ustrezno zdravilo. Zato je individualna obravnava vedno najboljša odločitev, bolnik pa mora natančno opredeli simptome in težave.