Kronično obstruktivno pljučno bolezen bi lahko naslovili tudi kot bolezen kadilcev, saj pri kar 90 % bolnikov vzrok predstavlja dolgoletno kajenje. Precej pogosta pljučna bolezen prizadene približno 20 % kadilcev, najpogosteje moške, starejše od 40 let. Bolezen sicer ni ozdravljiva, a z ustrezno terapijo in spremembo načina življenja lahko upočasnimo njeno napredovanje. Pulmologinja in alergologinja mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., tako opozarja, da je ob sodelovanju bolnika mogoče vplivati na napredovanje bolezni ter si zagotoviti boljšo kakovost življenja.

Avtorica: Nika Arsovski

Glavna značilnost kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) je pospešen upad pljučne funkcije. Pride do sprememb pri dihalni poti in na pljučnem ožilju ter pospešenega propada pljučnih mešičkov. Izločanje sluzi se poveča, bolniki pa jo običajno izkašljujejo s težkim kašljanjem. Otežena je mehanika dihanja, kar povzroči občutek težke sape že ob manjših naporih – slednji pa se še okrepi med intenzivnejšo telesno dejavnostjo. V zimskem času se lahko simptomi KOPB še okrepijo, bodisi zaradi virusnih in bakterijskih okužb, predvsem pa zaradi hladnega ter bolj onesnaženega zraka.

Pozitiven vpliv gibanja

»Mrzel zrak in vlaga v zraku ter večja koncentracija onesnaževal (PM10 ali PM2,5) vplivajo na simptome KOPB. Za bolnike je seveda smiselno, da so aktivni na svežem zraku, a jim tega v zimskih dneh ne priporočam. Smo pa že pred časom ugotovili, da se zavoljo tega, ker se na prostem ne gibajo, bolezen poslabša. Tako kot pri zdravih ljudeh je tudi pri bolnikih s KOPB bistveno, da ostanejo dejavni, z določenimi omejitvami, seveda. Zato svoje bolnike spodbujam, da si omislijo sobna kolesa in jih v zimskem času uporabljajo vsaj pol ure dnevno. Najbolje med gledanjem priljubljene oddaje, recimo večernih novic.

Pomembno je namreč, da so dejavni, da so mišice v gibanju. Izkazalo se je, da so imeli neprimerno boljšo kakovost življenja. Neki gospod mi je celo dejal, da dnevnika sploh ne zna več gledati brez uporabe sobnega kolesa, tako se je navadil vsakodnevne dejavnosti,« pojasni Arjana Maček Cafuta, dr. med., spec. interne med., iz Specialistične ambulante za pljučne bolezni in alergijo. Napredovanje bolezni namreč vpliva na vse manjšo zmogljivost bolnikov, zato je že v zgodnji fazi treba vlagati v dobro telesno kondicijo. Za boljšo učinkovitost vadbe kombiniramo vaje za vzdržljivost (npr. počepi, vstajanje s stola, dvigovanje nog leže …).

Priporočamo 30–45 minut vadbe dnevno, 3–5-krat tedensko. Ob oteženem dihanju oz. težki sapi je to seveda vse prej kot preprosto, a prav težka sapa se z redno telesno dejavnostjo zmanjša. Kot opozarja sogovornica, so bolniki s KOPB že v zgodnjem obdobju bolezni bistveno manj telesno dejavni, poglaviten razlog za to pa je prav težka sapa. Slednja je posledica zoževanja sapnic in posledično manjšega pretoka zraka in s tem dotoka kisika v pljuča. Poleg tega so bolniki s KOPB pogosteje starejši ljudje, ki imajo običajno že pridružene bolezni (srčno popuščanje, sladkorna bolezen, debelost, okvara gibal …).

A navkljub napornim začetkom in težki sapi sogovornica opozarja, da gibanje pozitivno vpliva tudi na splošno počutje bolnikov s KOPB: »Zaradi nedejavnosti se zmanjša telesna kondicija, poleg tega pride tudi do izgube mišične mase, zaradi česar so bolniki s KOPB še manj dejavni. Te dejavnike pogosto spremljajo depresija in anksioznost oz. strah, tesnoba, češ da škodujejo svojemu zdravju, če se preveč zadihajo. Vse to vodi spiralno navzdol. S tem se slabša tudi pljučna funkcija, ki pa ni edini dejavnik slabega počutja in slabe kakovosti življenja.«

Uravnotežena prehrana, bogata z beljakovinami, kalcijem in vitamini

Bolniki s KOPB zaradi povečanega delovanja dihalnih mišic in povečane porabe energije pogosto izgubljajo telesno maso. Slednje je lahko tudi posledica slabšega teka in drugih dejavnikov. S slabo prehranjenostjo mišična masa še hitreje usiha, posledično pa se slabša krčljivost dihalnih mišic. Zaradi sploščitve trebušne predpone, ki utesnjuje trebušne organe in povečuje pritisk v želodcu, so bolniki s KOPB hitreje siti.

Prav zato se svetuje vnos energijsko in hranilno obogatene prehrane, ki zadostuje vnosu hranil glede na energijske potrebe posameznika. »Pri kroničnih obolenjih priporočamo dodatnih 40 g beljakovin dnevno. Zaradi upada mišične mase in kopičenja maščevja pogosto nedohranjenost ni prepoznana. Dobrodošlo je dodajanje različnih vitaminov – vitamina C in E kot antioksidanta, v zimskih mesecih pa predvsem vitamina D, saj se v praksi pozimi pogosto srečujemo z bolniki z močno znižanimi vrednostmi vitamin D v krvi, kar slabi imunski sistem,« pojasni pulmologinja in alergologinja ter ob tem svetuje še pozornost pri zadostnem vnosu vitaminov A, B6 in B12, magnezija in cinka.

Tudi sicer se za bolnike s KOPB priporoča prehrana po smernicah splošne uravnotežene in raznolike prehrane. Zadosten vnos svežega sadja in zelenjave (najmanj 500g dnevno) ter razporeditev prehranjevanja na več manjših obrokov. S tem se prepreči, da bi imel bolnik zaradi prevelike količine hrane v želodcu težave. Prehrana naj ne bo pretirano mastna (maščobe naj ne predstavljajo več kot 30 % dnevnega energijskega vnosa), poleg tega naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. Pametno se je izogibati pretirano sladki hrani ter omejiti vnos slaščic in sladkih pijač. Tudi pri soli velja ohraniti zmernost, dnevni vnos naj ne presega ene čajne žličke – vključno s soljo, ki se jo zaužije s kruhom in pripravljenimi jedmi. Prav tako velja biti pozoren pri uživanju alkohola.

Gripa in virusne okužbe še dodatno zmanjšujejo že tako ‘načeto’ pljučno funkcijo

V jesensko-zimskem času lahko simptome KOPB še dodatno poslabšajo virusne in bakterijske okužbe. Pljučna funkcija bolnikov s KOPB je že tako slaba, treba pa je paziti, da se še dodatno ne poslabša. V sezoni gripe lahko ta oslabi delovanje dihal in še dodatno oteži dihanje. Prav zato je smiselno, da bolniki s KOPB premislijo o potencialnem cepljenju proti gripi. »Bolniki s KOPB se praviloma z izbranim pulmologom posvetujejo o cepljenju proti gripi, saj sodijo med bolj ogrožene skupine in se posledično bojijo poslabšanj bolezni.

Poleg cepljenja proti gripi se priporoča tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, že v času pandemije novega koronavirusa pa so se številni cepili tudi s cepivom proti covidu-19. Pri bolnikih s KOPB so pljuča že ‘načeta’, pljučna funkcija pa je posledično slabša – zmanjšana tudi za več kot 50 %, zato je cepljenje zagotovo smiselna preventiva, saj se ob morebitni okužbi pljučna funkcija še poslabša. V nasprotju z zdravim človekom s 100-odstotno pljučno funkcijo respiratorna okužba pljučno funkcijo zmanjša za približno 30 %, v primeru zdravega človeka je to na 70 %, v primeru bolnika s KOPB pa na 20 %. Menim, da so ti podatki zelo prepričljivi, zato številni bolniki glede cepljenja nimajo zadržkov,« pojasni Arjana Maček Cafuta.

Pomen vdihovalnikov pri zdravljenju KOPB

Čeprav gre za neozdravljivo bolezen, je mogoče njeno napredovanje omiliti in upočasniti tudi s pomočjo zdravil. Za zdravljenje se pogosto uporabljajo zdravila v obliki pršil za inhaliranje. »Osnovni namen zdravljenja KOPB je bronhodilatacija. Zdravila nam do neke mere olajšajo dihanje, saj razprejo (dilatirajo) sapnice in s tem omogočijo boljši pretok zraka, a na trajno poškodbo – brazgotinjenje ne morejo veliko vplivati. Za samo pljučno funkcijo to torej ne predstavlja velikega vpliva, ohranjajo pa zdravila neke vrste ‘status quo’, sploh če človek preneha s kajenjem, sicer se stanje nezadržno slabša.

Glede na to, da z bronhodilatacijo lahko izdihnemo več zraka, je občutek dober in bolnikom omogoča boljšo kakovost življenja,« pove sogovornica in opozori, da posamezni vdihovalniki delujejo na krajši rok (recimo salbutamol, bolje poznan pod tržnim imenom ventolin), drugi na daljšega. V primeru prvih gre za delovanje na receptorje, ki odprejo bronhije, njihovo delovanje pa je hitro, vendar kratkotrajno. Vdihovalniki z daljšim obdobjem delovanja pa posamezniku omogočijo, da so vsaj del dneva bolj zmogljivi in dejavni. Tudi hud kašelj, ki je posledica vnetja, so svojčas zdravili s tabletami, ki so imele občutne stranske učinke, danes pa priporočajo uporabo vdihovalnika, ki deluje lokalno na sapnice in sistemskih stranskih učinkov praktično nima.

Praznih vdihovalnikov ne mečite v smeti, temveč jih vrnite v lekarno

Pri tem je pomembno, da bolnik skupaj z zdravnikom izbere optimalen vdihovalnik, ki je enostaven za uporabo, bolnika pa se poduči in ga zna pravilno uporabljati. »Zadnja leta je velik poudarek na tem, da bolniki znajo pravilno jemati zdravila. Vdihovalniki so čedalje bolj napredni, z manjšimi delci, a kaj ti pomaga, če ga ne znaš uporabljati. Torej je naloga nas, medicinskega osebja, da bolnika poučimo o pravem načinu vdihovanja zdravila, saj obstaja na trgu zelo veliko različnih vdihovalnikov.

Najbolje je, da bolniku predstavimo različne možnosti. Nekateri pri tem radi sodelujejo in se sami odločijo bodisi za vdihovalnik na potisni plin ali v obliki suhega prahu. Večkrat tudi preverimo, ali bolniki znajo pravilno uporabljati zdravila. Vdihovalniki so običajno narejeni iz plastike, na letni ravni pa se jih porabi kar precej, zato je zelo pomembno tudi, kam jih odvržejo, ko se izpraznijo. Ravno v tem času poteka pomembna kampanja ozaveščanja ljudi o tem, da se prazna embalaža vrača v lekarne.

Torej, da po nepotrebnem ne uporabljajo več vdihovalnikov naenkrat, češ enega na vikendu, drugega v službi, tretjega hranijo v avtu itd.,« poudarja sogovornica iz Specialistične ambulante za pljučne bolezni in alergijo. Številni se namreč ne zavedajo, da lahko tudi prazni vdihovalniki vsebujejo ostanke zdravil, zato ne sodijo v smeti, temveč jih je treba vračati v lekarno.

»Vdihovalniki so običajno narejeni iz plastike, na letni ravni pa se jih porabi kar precej, zato je zelo pomembno tudi, kam jih odvržejo, ko se izpraznijo. Ravno v tem času poteka pomembna kampanja ozaveščanja ljudi o tem, da se prazna embalaža vrača v lekarne.«

ABC

A Pri bolnikih s KOPB je pljučna funkcija poslabšana, zmanjšana tudi za več kot 50 %.

B Težka sapa je posledica zoževanja sapnic in manjšega pretoka zraka.

C Tudi prazni vdihovalniki vsebujejo ostanke zdravil, zato ne sodijo v smeti, temveč jih vrnemo v lekarno.