S toplejšim vremenom se vse pogosteje odpravimo v gozd, prepustimo se in občudujemo pomladno cvetočo naravo. Pri tem pa nismo sami, ob prijetnejših temperaturah na plano kaj hitro prilezejo tudi klopi, ki so krivec za nastanek resnejših zdravstvenih zapletov, bodisi klopnega meningoencefalitisa (KME) ali borelioze. Slovenija sodi med države z visokim tveganjem za okužbo s KME, v zadnjem desetletju so tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v povprečju zabeležili 150 prijav letno.

Avtorica: Nika Arsovski

V Evropi je kar nekaj naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), najdemo jih predvsem v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji ter baltskih državah. Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka … je le nekaj držav, kjer beležijo povečano število klopov, kljub temu pa se obolevnost za KME v posameznih žariščih močno razlikuje.

Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v povprečju beležijo 150 prijav letno. »V zadnjem desetletju smo v Sloveniji zabeležili med 62 in 309 prijav KME na leto, povprečno okoli 150 prijav KME letno. V letu 2018 je bilo v Sloveniji prijavljenih 153 primerov KME, v letu 2019 111 primerov in v letu 2020 187 primerov KME,« pojasnjujejo pristojni.

Dodajajo, da je najvišja stopnja tveganja v severnejših predelih države. »Incidenčna stopnja, ki poda število primerov na 100.000 prebivalcev, KME je bila v zadnjih letih najvišja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.« Na Gorenjskem je incidenčna stopnja 2018 znašala 20,1, v Ravnah na Koroškem pa 14,2 na 100 tisoč primerov. Za primerjavo, incidenčna stopnja v Novem mestu je bila zgolj 0,7 na 100 tisoč primerov. Endemska območja KME v Sloveniji se bistveno ne spreminjajo.

Zanimivi so izsledki raziskav, ki so vse do leta 2018 dostopni na spletni strani NIJZ. Po podatkih zadnjega poročila o KME, ki so ga opravili na NIJZ, je bilo tega leta prijavljenih 153 primerov KME, kar je manj od povprečja zadnjih dvajsetih let. Tega leta smrtnih primerov niso zabeležili, večji del bolnikov s KME pa so bili primorani hospitalizirati (89 %). Med obolelimi je več moških kot žensk, tveganju pa so izpostavljene vse starostne skupine, so pa leta 2018 zabeležili najvišjo incidenčno stopnjo v starostni skupini med 55. in 64. letom, ki so predstavljali kar četrtino primerov. Največ primerov so zabeležili julija in junija, nekaj manj maja, avgusta in oktobra.

Kakšni so simptomi KME?

Po podatkih, ki so jih na inštitutu pridobili z vprašalnikov, poslanim bolnikom z diagnozo KME, se je večina vprašanih spominjala najmanj enega prisesanega klopa, večino pa je klop vbodel v okolici doma. Prav z vbodom okuženega klopa se virus najpogosteje prenaša na človeka, za to je potrebnih zgolj nekaj minut. Poleg tega se virus KME prenaša tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine, kar je v omenjenem vprašalniku navedlo šest oseb.

In kako okužbo prepoznamo? Prvi znaki se običajno pojavijo teden ali dva po vbodu klopa, bolezen pa poteka v dveh fazah. »Bolezen se prične po obdobju inkubacije, ki traja najpogosteje 7–14 dni po vbodu klopa. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja navadno 2–4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Pri starejših bolnikih, posebej starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Mednje uvrščamo slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, paralize …« pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da smrtnost pri bolnikih s KME znaša od 0,5 do  %.

Kako lahko zmanjšamo tveganje za okužbo s KME?

Specifičnega zdravljenja okužbe s klopnim meningoencefalitisom ni, na voljo je le podporno zdravljenje. To vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, ob pojavu resnejših okvar osrednjega živčevja sta morda potrebni intubacija in ventilacija. Ob okužbi tako ne moremo storiti kaj dosti, lahko pa se zaščitimo, še preden do okužbe pride.

Najučinkovitejši način za preprečevanje KME je cepljenje. Slednje se priporoča vsem starostnim skupinam, ki se pogosto gibljejo v naravi ali pa živijo na območjih z večjim tveganjem za okužbo s klopnim meningoencefalitisom. Ob tem se priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi že v zimskem času, s čimer poskrbimo za primerno zaščito pred boleznijo še pred sezono klopov. Tretji odmerek je priporočen po obdobju devetih mesecev do enega leta, zaradi postopnega upadanja zaščite pa so potrebni tudi poživitveni odmerki. Cepivo nudi vsaj 98-odstotno zaščito pred okužbo, nezaželeni učinki pa so redki in blagi. Najpogosteje zabeleženi stranski učinki so lokalna bolečina na mestu vboda, redkeje se pojavita oteklina ali rdečina. Pri otrocih se lahko pojavi povišana telesna temperatura, ki je redkejša pri odraslih. Nevrološki zapleti so izjemno redki.

Ob cepljenju se svetuje tudi uporabljanje zaščitnih ukrepov, kot so primerna oblačila, ki pokrijejo večji del kože, in zaprta obutev. Na oblačilih svetlejše barve je klope mogoče hitreje opaziti in jih pravočasno odstraniti. Pred pohajkovanjem po gozdu se zaščitimo z ustreznim repelentom, ki odganja klope, ob prihodu domov pa pregledamo kožo in lasišče za morebitne klope.

Prenosu okužbe z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine, se izognemo s primerno toplotno obdelavo.

Kakšne so trajne posledice KME?

Kot omenjeno, so lahko posledice okužbe s klopnim meningoencefalitisom tudi dosmrtne. Pri 10 % bolnikov zaznavajo ohromitev različnih mišičnih skupin, ki so lahko trajne. Ob pojavu parez ali ohromitev je tako potrebna primerna rehabilitacija, s katero je mogoče doseči pomemben funkcionalen napredek, a bistvene okvare telesnih struktur in funkcij lahko ostanejo. V primeru pojava ohromitev je potrebna pravočasna rehabilitacija ob pomoči fizioterapije.

Med 5 in 10 % okuženih bolnikov potrebuje podporno zdravljenje, najpogosteje gre za umetno predihavanje, kateremu vzrok sta motnja zavesti ali ohromitev dihalnih mišic. Pri bolnikih s hujšo motnjo zavesti je potrebno nadziranje življenjskih funkcij. Bolnišnično zdravljenje lahko traja tudi mesec in več. Ob sumu na možganski edem je potrebno antiedematozno zdravljenje, ki deluje proti oteklinam. Bolniki se zdravijo v bolnišnicah, vse dokler akutni simptomi ne minejo oz. dokler jih ni mogoče nadzirati v domači oskrbi.

Naslednja stopnja zdravljenja je celostna rehabilitacija, ki za bolnike z okvarami perifernega živčevja, kamor sodijo tudi prebolevniki KME s posledično ohlapno tetraparezo, predvideva posebno obravnavo. Trajne ohromitve različnih mišičnih skupin ostanejo pri približno 5 % okuženih, tretjino bolnikov pa po preboleli okužbi pesti postencefalitisni sindrom. V primeru pojava ohromitev je potrebna pravočasna rehabilitacija ob pomoči fizioterapije. Prepoznamo ga po glavobolih, utrujenosti, slabemu počutju, tresenju, poslabšanemu sluhu in motnjah ravnotežja. Pojavijo se lahko težave z zbranostjo in spominom, pogoste so tudi motnje razpoloženja.

Težave lahko trajajo več mesecev, tudi let, nekatere celo doživljenjsko. Lahko gre za blažje težave, pogosteje pa te vplivajo tudi na okrnjeno kakovost življenja, zaradi česar je potrebna prilagoditev načina življenja.

Najučinkovitejši način za preprečevanje KME je cepljenje. Slednje se priporoča vsem starostnim skupinam, ki se pogosto gibljejo v naravi ali pa živijo na območjih z večjim tveganjem za okužbo s klopnim meningoencefalitisom.

Po podatkih zadnjega poročila o KME, ki so ga opravili na NIJZ, je bilo leta 2018 prijavljenih 153 primerov KME, kar je manj od povprečja zadnjih dvajsetih let. Tega leta smrtnih primerov niso zabeležili, večji del bolnikov s KME pa so bili primorani hospitalizirati (89 %). Med obolelimi je več moških kot žensk, tveganju pa so izpostavljene vse starostne skupine, so pa leta 2018 zabeležili najvišjo incidenčno stopnjo v starostni skupini med 55 in 64 letom, ki so predstavljali kar četrtino primerov.

ABC

A Incidenčna stopnja KME je bila v zadnjih letih najvišja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

B Največ primerov okužbe s KME se beleži v poletnih mesecih.

C Med 5 in 10 % okuženih bolnikov potrebuje podporno zdravljenje.