Iščite po prispevkih
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Kvaliteta zraka v bivalnih oz. zaprtih prostorih vpliva na naše počutje in dolgoročno tudi na zdravje. Ko pomislimo na onesnažen zrak, nas asociacije najprej popeljejo v industrijo, smog, izpušne pline itd. Seveda ne gre zanemariti tega vidika, a vsekakor se moramo zavedati tudi tega, da je zrak onesnažen tudi v zaprtih prostorih, kjer preživimo večino svojega časa.
Notranji zrak onesnažujejo predvsem prašni delci in plini. Med slednjimi velja izpostaviti kemične spojine iz različnih čistil, premazov, cigaretni dim itd. Med najpogostejšimi alergeni so pršice, plesen in cvetni prah, ki so prav tako lahko prisotni v našem domu. Na kvaliteto zraka v bivalnih prostorih pa vplivajo tudi starost zgradbe, stopnja vlažnosti in način ogrevanja, izolacija, notranji materiali, prisotnost domačih živali, kajenje, pogosta uporaba kemikalij itd.
Glede na to, da na kvaliteto zraka vplivajo različni dejavniki, je torej moč tudi na več različnih načinov pripomoči k izboljšanju le tega.
Že vrsto let je v porastu gradnja energetsko varčnih objektov, vedno več ljudi pa teži tudi k izbiri naravnih materialov. V njih niso primešane ekološko sporne stvari, naravni materiali pa morajo tudi v čim manjši meri obremenjevati okolje, kar posledično pomeni, da ugodno vplivajo tudi na občutje posameznika.
Na izbor izolacije, talnih oblog in druge opreme vpliva okus in cena, a ni odveč pomisliti tudi na zdravju prijazne materiale, saj se nam bo to lahko obrestovalo.
Ker zaradi energetske varčnosti dajemo vedno večji pomen toplotni izolaciji stavb in stavbnemu pohištvu in ker s tem naši domovi postajajo bolj »nepredušni«, moramo poskrbeti za pravilno ogrevanje in prezračevanje, da se izognemo nastajanju plesni. Torej s tem ko primerno poskrbimo za toplotni ovoj našega doma, moramo še toliko več pozornosti nameniti kvaliteti zraka v zaprtih prostorih.
Bivalne prostore bi morali redno prezračevati. Tiste, v katerih se zadržujemo, večkrat, vendar tudi v prazno stanovanje moramo dovajati svež zrak, da se odvajajo snovi, ki jih v zrak odvajajo posamezni materiali.
Če se zrak v bivalnih prostorih ne izmenjuje stalno, je v prostoru premalo kisika, zastaja plin radon in ne odvaja se vlaga, ki nastaja ob dihanju in hišnih opravilih. Posledično se počutimo slabo, poslabša se koncentracija in storilnost, pogosto smo zaspani. Poleg tega se lahko pojavi že zgoraj omenjena plesen.
Poskrbeti torej moramo za pravilno prezračevanje, kar lahko storimo z odpiranjem oken, vendar da bi dosegli maksimalni učinek, bi morali na vsako uro za nekaj minut popolnoma odpreti okna in izmenjati zrak v vseh prostorih, vendar to zaradi delovnih in tudi drugih obveznostih pogosto ni možno.
Novejše stavbe gradijo s takšnimi tehničnimi rešitvami, ki zagotavljajo stalno izmenjavo zraka v vseh prostorih; v starejših stanovanjih oz. hišah pa za prezračevanje moramo poskrbeti bodisi z rednim odpiranjem oken bodisi z naknadno vgradnjo prezračevanja, ki ga danes številni ponudniki naredijo brez večjih gradbenih posegov lahko že v enem dnevu. Določeno rešitev predstavljajo tudi ventilatorji, ki jih sicer za kratek čas najpogosteje uporabljamo v kuhinji, sanitarijah in kopalnici, in okna s t.i. prezračevalnimi odprtinami.
Glavni onesnaževalci zraka so prah, dim, bakterije, virusi, snovi iz razpršil… Uporaba umetnih materialov, elektronske naprave, barve, laki, ometi in čistila pa še dodatno onesnažujejo zrak v prostorih. Različni sodobni pripomočki nenehno proizvajajo ogromne količine pozitivnih ionov, ki pa so dodatni razlog za našo utrujenost in slabšo delovno storilnost.
Iz tega razloga so se na tržišču pojavili različni čistilci zraka, ki ustvarjajo negativne ione, ki pa se vežejo na toksične in onesnažene molekule v zraku. Posledično visoka stopnja negativnih ionov zavre razvoj bakterij ter posedanje peloda, praha, cigaretnega dima, tudi virusov itd. Poleg tega velja omeniti, da ionizatorji lahko odpravljajo tudi neprijetne vonjave.
Nekateri čistilci zraka oz. ionizatorji imajo že vgrajeno tudi funkcijo vlaženja zraka, lahko pa se odločite tudi za vlažilce oz. tako imenovane pralnike zraka brez funkcije ionizatorja.
Na naše počutje, delovno storilnost in koncentracijo pa vpliva tudi temperatura zraka. Ta naj poleti ne bo nižja od 26 stopinj celzija, pozimi pa ne višja od 22 stopinj celzija zaradi temperaturnih šokov pri prehodu iz notranjih v zunanje prostore ali obratno. Zavedajoč se pomena kvalitete in temperature zraka na delovno storilnost se številni delodajalci odločajo za postavitve klimatskih naprav in prezračevanja. Nekatere klimatske naprave imajo tudi funkcijo prezračevanja. Pri nakupu klimatskih naprav se odločamo na podlagi potreb, ponudniki pa priporočajo, da se odločite za takšno, ki ima vgrajen tudi ionizator.
Za dobro počutje in boljši zrak, ki ga vdihavamo, pa lahko veliko pripomorejo tudi sobne rastline. Le te pa naj se nahajajo v prostorih, kjer spimo. Kot naravni »osvežilci zraka« se najbolj izkažejo palma, praprot, zmajevo drevo, angleški bršljan, orhideja, gumijevec, dracena, samolist idr.
Veliko lahko torej za izboljšanje kvalitete zraka v bivalnih prostorih storimo sami, a še vedno izkoristimo prelep jesenski čas, ko nas narava naravnost kliče v svoje osrčje in se nadihajmo svežega zraka ter kanček dobrega ozračja, nasmeha in počutja prinesimo tudi domov.